MOŽGANSKA KAP
Po smrti Slovenke: Beovićeva o znakih, na katere je treba biti pozoren po cepljenju
Strokovna skupina bo ugotavljala, ali je smrt žena diplomata v Bruslju povezana s cepljenjem proti covidu 19.
Odpri galerijo
Žena slovenskega diplomata v Bruslju, mlajša od 40 let, ki jo je kmalu po cepljenju proti covidu 19 zadela možganska kap, je po poročanju RTV Slovenije umrla. Pred približno 10 dnevi je bila cepljena z vektorskim cepivom janssen proizvajalca Johnson & Johnson. Nekaj dni po cepljenju je dobila glavobol in noga ji je otekla. Ob obisku zdravnika so ugotovili, da ima globoko vensko trombozo. Po zdravljenju je utrpela možgansko kap in po nekaj dneh v kritičnem stanju je v eni izmed bruseljskih bolnišnic umrla.
Ali je bil zaplet neposredno ali posredno povezan s cepljenjem, bo ugotavljala strokovna komisija pri ministrstvu za zdravje, potem ko je NIJZ sprožil postopek, da se pregleda, ali je šlo v tem primeru za stranske učinke po cepljenju. Sicer je tudi Evropska agencija za zdravila (Ema) potrdila, da gre lahko pri cepljenju za redek stranski učinek.
Bojana Beović, vodja skupine za cepljenje pri ministrstvu za zdravje, je v 24ur zvečer poudarila, da je treba ugotoviti, za kaj gre, ugotoviti povezanost s cepljenjem. Po njenem vektorska cepiva zelo redko (1 na 100.000), pri cepivu Johnson & Johnsona menda na milijon primerov, povzročajo stanje, ki po eni strani povečuje nagnjenost k krvavitvam, na drugi pa povzroča strdke v različnih delih možganov. Treba je raziskati, ali gre res za pojav tega hudega neželenega učinka cepiva. Poudarila je, da so ti zelo redki, kar pomeni, da regulatorne agencije po svetu cepivo še vedno priporočajo, ker da je cepivo varnejše in prepreči hudo bolezen, kot so ti neželeni učinki.
Zdravniki po besedah Beovićeve pri ocenjevanju, ali je šlo pri zdravstvenih težavah za posledico cepljenje, gledajo tudi časovno povezanost. Pri teh neželenih učinkih vektorskih cepiv imajo nekatere značilnosti: »V krvi obstaja pomanjkanje krvnih ploščic. v veliko primerih obstajajo posebna protitelesca, ki so usmerjena proti krvnim ploščicam. Na ta način se da ugotoviti, ali gre res za ta neželeni dogodek. Pregledati je treba dokumentacijo in na podlagi tega ugotoviti, ali je šlo za enega teh primerov.«
Beovićeva je povedala še, da o tem, ali bi vektorska cepiva v Sloveniji raje uporabljali za starejše, poteka razprava že nekaj časa. Države se odločajo različno, stališče Eme pa je, da ne vemo dosti dobro, ali so ti neželeni učinki res toliko vezani na starost in spol, da bi bilo njihovo rabo smiselno omejiti npr. na starejše skupine. Pri nas sledimo natančno navodilom Eme in cepljenja ne omejujemo na starostno skupino. Na koncu je še enkrat poudarila, da so ti neželeni učinki cepljenja zelo redki in da jih je možno tudi obvladati, če jih prepoznamo dovolj zgodaj.
Ali je bil zaplet neposredno ali posredno povezan s cepljenjem, bo ugotavljala strokovna komisija pri ministrstvu za zdravje, potem ko je NIJZ sprožil postopek, da se pregleda, ali je šlo v tem primeru za stranske učinke po cepljenju. Sicer je tudi Evropska agencija za zdravila (Ema) potrdila, da gre lahko pri cepljenju za redek stranski učinek.
Redki hudi stranski učinki
Bojana Beović, vodja skupine za cepljenje pri ministrstvu za zdravje, je v 24ur zvečer poudarila, da je treba ugotoviti, za kaj gre, ugotoviti povezanost s cepljenjem. Po njenem vektorska cepiva zelo redko (1 na 100.000), pri cepivu Johnson & Johnsona menda na milijon primerov, povzročajo stanje, ki po eni strani povečuje nagnjenost k krvavitvam, na drugi pa povzroča strdke v različnih delih možganov. Treba je raziskati, ali gre res za pojav tega hudega neželenega učinka cepiva. Poudarila je, da so ti zelo redki, kar pomeni, da regulatorne agencije po svetu cepivo še vedno priporočajo, ker da je cepivo varnejše in prepreči hudo bolezen, kot so ti neželeni učinki.
Beovićeva je povedala, da lahko strdki povzročijo kap, zato opozarjajo ljudi, naj bodo pozorni in da je treba v takih primerih hitro ukrepati. Znaki, na katere je treba biti pozoren in obiskati zdravnika, nastanejo nekaj dni po cepljenju. »Znaki, ki se jih posebej bojimo, ne nastanejo takoj po cepljenju. Po cepljenju lahko pride do neprijetne reakcije z vročino, utrujenostjo, bolečino v mišicah ... Hudi, resni neželeni učinki se pojavijo štiri do 16 dni po cepljenju, kažejo se v glavobolu, bolečinah v trebuhu, manj pogosto v katerih drugih delih telesa zaradi tromboze. Pojavi se lahko dvojni vid, siljenje na bruhanje in podplutbe. Če se nekaj dni po cepljenju pojavi kakšno nenavadno stanje, je pametno, da se ta oseba zglasi pri zdravniku. Pogleda se število krvnih ploščic in že iz tega je jasno, ali gre za kaj takega.«
Napadejo krvna telesca
Zdravniki po besedah Beovićeve pri ocenjevanju, ali je šlo pri zdravstvenih težavah za posledico cepljenje, gledajo tudi časovno povezanost. Pri teh neželenih učinkih vektorskih cepiv imajo nekatere značilnosti: »V krvi obstaja pomanjkanje krvnih ploščic. v veliko primerih obstajajo posebna protitelesca, ki so usmerjena proti krvnim ploščicam. Na ta način se da ugotoviti, ali gre res za ta neželeni dogodek. Pregledati je treba dokumentacijo in na podlagi tega ugotoviti, ali je šlo za enega teh primerov.«
Beovićeva je povedala še, da o tem, ali bi vektorska cepiva v Sloveniji raje uporabljali za starejše, poteka razprava že nekaj časa. Države se odločajo različno, stališče Eme pa je, da ne vemo dosti dobro, ali so ti neželeni učinki res toliko vezani na starost in spol, da bi bilo njihovo rabo smiselno omejiti npr. na starejše skupine. Pri nas sledimo natančno navodilom Eme in cepljenja ne omejujemo na starostno skupino. Na koncu je še enkrat poudarila, da so ti neželeni učinki cepljenja zelo redki in da jih je možno tudi obvladati, če jih prepoznamo dovolj zgodaj.