Po sto letih odkrili prvo slovensko skakalnico

Natanko sto let pred svetovnim prvenstvom v biatlonu na Pokljuki, ki se je začelo pred dvema dnevoma, so nekoliko nižje v Bohinju, na robu Bohinjske Bistrice in na zaledenelem Bohinjskem jezeru, potekale prve zimske igre takratne Kraljevine Jugoslavije, prvo državno prvenstvo v zimskih športih. Med 13. in 20. februarjem 1921 so se smučarski skakalci, tekači, drsalci in sankači, med njimi je bilo celo nekaj dam, borili za prva uradna odličja na ravni države. Pokrovitelj dogodka je bil sam kralj Aleksander, Bohinj pa je bil takrat najbolj razvito zimskošportno središče daleč naokoli. Imenovali so ga kar jugoslovanski Davos.

Trinajst let pred Planico

Na bohinjskih zimskih igrah se je rodil slovenski nordijski, predvsem skakalni šport, saj je bil postavljen prvi državni rekord v smučarskih skokih. Na Žižkovi skakalnici, prvi v vsej kraljevini, je, kot je poročal takratni časopis Šport, »senior Joža Pogačar, član Smučarskega kluba Ilirija iz Ljubljane, v skoku raz umetno skakalnico, v brezhibni pokončni drži, dosegel rekordni skok 9 metrov«.

Trinajst let pozneje se je vse skupaj preselilo v Planico, kjer so leta 1934 zgradili skakalnice, Žižkova pa je začela samevati in počasi sta jo začeli preraščati grmovje in drevje. Verjetno bi povsem utonila v pozabo, če ne bi bilo domačina Janeza Pikona, ljubiteljskega raziskovalca narave in zgodovine Bohinja. O njegovi najdbi izjemne naravne znamenitosti, divje in nedostopne soteske korit Bistrice, smo leta 2017 poročali kot o razkriti poslednji skrivnosti Bohinja. Lani pa je, malo tudi po zaslugi epidemije koronavirusa, začel razkrivati zgodovino slovenskega skakalnega športa. »V Bohinju smo vsi vedeli, da je nekoč obstajala Žižkova skakalnica, nihče pa ni vedel, kje je bila. Kot otrok sem že poslušal te zgodbe, lani, ko se je začela korona, pa sem sklenil, da jo bom poiskal,« pripoveduje Janez.

Najprej je sam ničkolikokrat hodil po južnem robu Bohinjske Bistrice in iskal sledove skakalnice. Potem je na pomoč poklical še športnika in strokovnega sodelavca Turizma Bohinj za razvoj zime Matjaža Stareta ter nekdanjega traserja prog nordijskih disciplin Marjana Pavliho in proti koncu lanskega leta jim je le uspelo določiti natančno lokacijo. Kar dva meseca so bohinjski Indiane Jonesi oprezali za sledovi, fotografirali, primerjali nove fotografije s starimi, risali in primerjali vidne točke, merili kote in po položaju dreves in vrhov nato končno le našli, kar jih je zanimalo.

»Pregledali smo širok in poraščen pašnik Pr' treh hruškah ob vznožju smučišča Kobla. Teren je bil močno spremenjen in sledi praktično ni bilo. Oviralo nas je ostro trnje, kot da bi nam hotelo preprečiti dostop, češ, 100 let je že preteklo in vsi ste name popolnoma pozabili. Pomagali smo si s starimi fotografijami iz časnika Šport, Matjaž je preračunaval posamezne vidne točke na novih in starih fotografijah,« iskalno akcijo opisuje Pikon.

»To odkritje je zelo pomembno za Bohinj, saj gre za našo izjemno dediščino, za del nas, ki tukaj živimo, in tudi širše. Na tej skakalnici in sploh na takratnih zimskih igrah so se začeli razvijati slovenski zimski športi. Zagotovo lahko rečemo, da je Bohinj rojstni kraj našega nordijskega smučanja. Pozneje so sledili izjemni dosežki v Planici pa tudi dosežki naših biatloncev in smučarskih tekačev,« pripoveduje eden od treh bohinjskih iskalcev skakalnice Matjaž Stare.

Muzej na prostem

Prva skakalnica je torej odkrita, kaj pa zdaj? Jo bo še naprej preraščalo grmovje? Nikakor ne, zatrjuje Stare, v Bohinju se nadvse trudijo, da bi ponovno obudili zimski turizem. Kot vemo, je po zadnjem svetovnem pokalu v smučarskih tekih leta 1986 in nato pozneje po žalostnem koncu obratovanja smučišča Kobla zimski turizem v zatonu, medtem ko vsako poletje doživljajo nove rekorde po številu obiskovalcev, seveda v sezonah, ko ni koronavirusa.

Prav epidemija je tudi zaustavila prenovo Žižkove skakalnice, po kateri bi ob letošnji stoti obletnici že veselo skakali in se spominjali prvih zimskih iger v državi. Kot nam še pove Matjaž Stare, bodo po njegovi zamisli na nekdanji športni areni Pr' treh hruškah uredili nekakšen muzej na prostem, za letošnjo okroglo obletnico pa so se domislili smučarskotekaškega izziva, ki se začne jutri in bo trajal vse do konca zimskih šolskih počitnic 28. februarja.

S sodelovanjem na izzivu lahko vsakdo od nas počasti bogato bohinjsko smučarskotekaško tradicijo in se spomni na pionirje slovenskega nordijskega smučanja, obenem pa podoživi izjemno bohinjsko okolje s pogledom na Triglav.