Po stoletju je ris spet v Sloveniji

Ljubljanski živalski vrt na izobraževalnem področju sodeluje s projektom 3Lynx, v katerem so pred časom že tretjič praznovali mednarodni dan risov. »Ob tem dogodku smo želeli tudi v ZOO Ljubljana dvigniti zavest o največji divjinski mački pri nas, ki živi skrivno življenje v naših gozdovih,« je povedala mag. Irena Furlan, biologinja in strokovna vodja v ZOO. »Na strokovnem področju pa sodelujemo s projektom LIFE Lynx, v katerem smo pomagali pripeljati dva risa v Slovenijo, Goruja in Borisa.«
 

Parjenje v sorodstvu

Risi, kot največje divjinske mačke Evrope, za svoje preživetje potrebujejo strnjene gozdove, dodaja Furlanova: »Na svojih poteh pogosto prečkajo državne meje, zato je potreben skupen evropski pristop za ohranitev te mačke, tako na znanstvenem kot političnem in upravljavskem nivoju. V Sloveniji je glavni problem parjenje risov v sorodstvu, ogrožata pa jih tudi promet in nezakonit lov.«


V Evropi ne živijo enakomerno porazdeljeni, ampak v vedno manjših skupinah oziroma populacijah, ki zaradi izginjanja in razdrobljenosti njihovega življenjskega prostora med seboj pogosto ne prihajajo več v stik. To lahko privede do parjenja v sorodstvu, kar najprej privede do osiromašenega genskega materiala, nato pa tudi do slabše zmožnosti razmnoževanja, čemur smo priča v Sloveniji. Zato je namen projekta 3Lynx uskladitev spremljanja, upravljanja ter ohranjanja evrazijskega risa, pri čemer pa je potrebno sodelovanje različnih pristojnih organizacij na območju treh populacij risa v petih državah v Evropi.

»Projekt LIFE Lynx rešuje risa pred izumrtjem,« poudarja Furlanova. »Projekt poteka v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah do leta 2024. Cilj je preprečiti ponovno izumrtje risov pri nas z doselitvijo genetsko ustreznih živali iz Romunije in Slovaške ter s tem izboljšanje njihove genetske pestrosti. Reševanja in upravljanja populacije so se lotili znanstveno. Pridobljeno znanje bo vključeno v upravljavske načrte in druge strateške dokumente za dolgoročno varovanje in ohranjanje risa v tem prostoru.«
Strokovno znanje ZOO-ekipe veterinarjev je nadvse pomembno pri ohranjanju risov v Sloveniji.


Mag. Irena Furlan je še povedala, da je veterinarska ekipa iz ZOO Ljubljana s strokovnim znanjem in izkušnjami pri transportu divjinskih živali sodelovala pri transportu dveh risov iz Romunije v Slovenijo, Goruja in Borisa: »Vsak transport živali je skrbno načrtovan. Veterinar spremlja počutje in zdravstveno stanje risa med prevozom. S strokovnim znanjem in opremo lahko takoj pomaga, če se pokaže prehud stres ali slabo počutje.«
 

Konflikt s človekom

Ris potuje v boksu primerne velikosti, ki je opremljen s prezračevanjem in omogoča stalen videonadzor njegovega počutja. Boks ima posebne lopute, prek katerih se živali po potrebi dodajata voda in hrana. Kombi za prevoz iz ZOO Ljubljana je opremljen s klimo, ki prostor po potrebi ogreva ali hladi ter prezračuje. Okoli 1500 km dolga pot je s postanki trajala okoli 19 ur.

Ljubitelji živali se sprašujejo, kje sta risa, ki so ju sodelavci ZOO Ljubljana pomagali pripeljati. »Goru je pripotoval v Slovenijo aprila 2019. Ime je dobil po okoli 1700 m visoki gori Goru v Romuniji. Znanstveniki mu sledijo in ga proučujejo prek radijske ovratnice. Januarja letos so potrdili, da je Goru oče rise Male. Boris pa je pripotoval konec aprila 2020. Pred kratkim so znanstveniki odprli vrata ograde, v kateri se je navajal na novo okolje, in iz nje je stekel spoznavat obsežne gozdove Slovenije. Njegovo ime so izbrali učenci. Sestavljeno pa je iz imena rastline in živali: bor in ris.


Številnost mnogih vrst iz skupine zveri, kamor uvrščamo tudi risa, se je v zadnjih nekaj stoletjih drastično zmanjšala zaradi dejavnosti človeka. Večina zveri namreč prihaja v konflikte s človekom zaradi svojega plenilskega načina življenja. To velja tudi za risa. V Evropi je proces njegovega izumiranja potekal v smeri od zahoda proti vzhodu vse od 14. stoletja. Preganjanje velikih zveri je bilo dobro načrtovano, zakonsko organizirano in nagrajevano. Vrh je doseglo sredi 19. stoletja.