Po udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju smo takoj za Skandinavci
Slovenija, ki je bila zadnje desetletje malce nad evropskim povprečjem po udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju, je predlani izrazito napredovala. Med 27 državami Evropske unije se je s 16. mesta v letu 2020 zavihtela na zavidljivo osmo in je takoj za Švedsko, Finsko, Nizozemsko, Islandijo, Švico, Dansko in Norveško.
Andragoški center Slovenije je pred kratkim objavil novico o zadnjih podatkih o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju, ki jo za vse države Evropske unije že več kot dvajset let sistematično spremlja Eurostat. Doslej je veljalo, da smo imeli v Sloveniji največjo udeležbo odraslih v formalnem in neformalnem učenju pred dobrim desetletjem, pravi mag. Andrej Sotošek iz Andragoškega centra Slovenije: »Po primerjalnih statističnih podatkih je udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju dosegla najvišjo stopnjo leta 2010, in sicer 16,4 odstotka.«
Presenečena tudi stroka
Po tem letu je število udeležencev počasi padalo, tako da smo bili leta 2020 z 8,4 odstotka celo na 16. mestu. Takrat je udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v Sloveniji prvič zdrsnila tudi pod povprečje 27 evropskih držav. Poleg Švedske, Švice, Finske, Islandije, Danske, Nizozemske, Estonije, Norveške, Luksemburga, Francije in Avstrije so nas prehitele države, kot so Malta, Španija, Irska in Portugalska.
Proučili bomo tudi morebitne spodbude in ukrepe za tako velik dvig udeležbe in kakšno vlogo je odigrala pandemija covida-19.
Odlična uvrstitev Slovenije po predlanskem merjenju je bila precejšnje presenečenje tudi za strokovno javnost, saj je šlo za skok z 8,4 odstotka v letu 2020 na 18,9 odstotka v letu 2021. Slovenija je imela osmo najvišjo stopnjo vseživljenjskega učenja odraslih med 27 državami Evropske unije.
Ugotovitve za leto 2021 so zanimive, pravi Andrej Sotošek: »Podrobnejše analize statističnih podatkov nam kažejo, da se je udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju dvignila pri vseh ciljnih skupinah odraslih. Tudi pri ranljivih – torej pri starejših, brezposelnih, nizko izobraženih – se je izboljšala vključenost, a manj kot pri starostni skupini odraslih med 25 in 55 let ali pri odraslih z višjo in visokošolsko izobrazbo.« Zelo se je povečala udeležba pri vseživljenjskem učenju zaposlenih, kar pa je tudi posledica sprememb na trgu dela. »Statistični podatki nam kažejo bistveno nižanje stopnje brezposelnosti in porast zaposlovanja novih delavcev, hkrati pa povečano vključevanje zaposlenih v neformalno izobraževanje in pridobivanje dodatnih znanj, spretnosti in kompetenc,« pravi sogovornik.
Podrobnosti še proučujejo
Podrobnejše odgovore, kaj je v letu 2021 privedlo do tako velikega porasta udeležbe odraslih v izobraževanju in usposabljanju, bodo na Andragoškem inštitutu predstavili v monografiji, ki bo izšla v prvi polovici leta. V njej bodo izsledki raziskave o stopnji udeležbe v zadnjih treh letih. Zdaj poleg same spremembe proučujejo tudi vzroke, specifike udeležbe in neudeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju pri posameznih ciljnih skupinah odraslih. »Proučili bomo tudi morebitne spodbude in ukrepe za tako velik dvig udeležbe in kakšno vlogo je odigrala pandemija covida-19,« pravi Andrej Sotošek.
