Po vrnitvi v šolske klopi: še kaj drugega je pomembnejše od znanja

Medtem ko večina otrok in dijakov še vedno čaka, da se bodo lahko vrnili v šolske klopi, so se v začetku leta vrnili šole otroci s posebnimi potrebami. Po odločitvi ustavnega sodišča so se programi začeli izvajati po novoletnih praznikih. Otroci s posebnimi potrebami so tako v šolah dva tedna, pri ravnatelju Centra Janeza Levca Ljubljana Mateju Rovšku pa smo preverili, kakšno je vzdušje po vrnitvi. Številni strokovnjaki namreč opozarjajo, da tako dolga prekinitev izvajanja pouka v šolah in socialno distanciranje na otroke ne vplivata dobro. Skrbijo jih dolgoročne posledice, ki se ne bodo kazale le v pomanjkljivem znanju, temveč tudi na njihovem duševnem zdravju.

V šole Centra Janeza Levca se je vrnilo dobrih 80 odstotkov učencev. V preteklem tednu so se pri njih pojavile tudi okužbe, zato so bili trije oddelki v karanteni. V karanteni je bil tudi del njihovega doma. S tem tednom so se učitelji že vrnili na delovno mesto, učenci pa so se vrnili v učilnice. Rovšek pravi, da novih okužb trenutno nimajo. 
 
Minevata dva tedna, odkar so se otroci s posebnimi potrebami vrnili v šolske klopi. Zanima me, kakšno je vzdušje v šoli? Kako so se učenci privadili na ukrepe, ki se jih morate držati?
Večinoma pri otrocih nimamo težav glede upoštevanja ukrepov. Nemalokrat smo presenečeni, da se naši učenci na nove situacije, rutine in pravila prilagodijo prej kot mi odrasli. Je pa nekaj staršev, ki nasprotujejo nošnji mask za svojega otroka, vendar je teh zanemarljivo malo.

Kako se znajdejo učenci po tako dolgem premoru?
Otroci so bili v obdobju pouka na daljavo stalno povezani z učitelji, prekinitve pouka ni bilo. Učitelji večinoma poročajo, da večjih težav s ponovnim prilagajanjem na pouk v šoli ni bilo. Kmalu so lahko začeli pouk, kot so ga bili vajeni prej. Je pa seveda situacija v šoli danes drugačna kot v času pred epidemijo. Učenci so bolj ali manj vseskozi v razredu, nadstandardnih in interesnih dejavnosti večinoma ne izvajamo, zato šola ne zaživi v svoji polnosti in radoživosti.

Strokovnjaki so opozarjali, da tako dolgo socialno distanciranje za otroke s posebnimi potrebami ne bo dobro, da bodo imeli posledice. Kaj opažate danes? So otroci nazadovali?
Dolga socialna izolacija zagotovo razkraja psihosocialno stanje otrok, pa tudi odraslih. Večina otrok se na novo stanje dobro prilagaja in menimo, da  trajnih posledic tu ne bo. Otroci so več kot dva meseca povsem odklopljeni od šole tudi v času šolskih počitnic, res pa je, da v tem času ni zahtev, ki so posledica učenja in pouka. Zato je pomembno, da učitelj individualno presoja raven zahtevnosti za posamezne učence, da bodo za šolsko delo ostali motivirani in stabilni. Je pa seveda nekaj učencev, ki so bili v stiski in je ta z odprtjem šol popustila. Za nekatere naše učence je šola edini prostor socializacije in predolga odsotnost lahko povzroči trajne posledice. Tu vprašanje neenakosti med učenci dobiva še večjo težo, saj imajo družine zelo raznolike vire za podporo svojim otrokom in vsaka družina, vsak otrok ima tu drugačno zgodbo prilagajanja in obvladovanja stisk.

Kakšen je nivo znanja? Kako so otroci napredovali v domačem okolju?
Raven znanja zagotovo ni, kot bi bila, če bi bili učenci v šoli. Vendar so v tej situaciji pomembnejši psihosocialno stanje učencev, njihovo počutje in motivacija za šolsko delo. Naši učitelji so pogosto namenjali več časa poučevanju spretnosti, povezanih z epidemijo in osamitvijo kot poučevanju snovi iz učnega načrta.