Po vročini in sopari močna ohladitev

Zaporedje vročih dni nas že utruja. Vroč subtropski zrak je preplavljal celotno Sredozemlje. Ob vročinskem valu je vse do ponedeljka vladala povečana toplotna obremenitev. Značilnost te vročine je bilo skoraj brezvetrje in s tem tudi občutek soparnosti, za razliko od preteklih vročinskih valov v tem poletju, ko je bila občutna prevetrenost z jugozahodnim vetrom v popoldanskem času. V preteklih dneh smo ponekod, predvsem v JZ in JV delu Slovenije, izmerili tudi več kot 36 stopinj Celzija: Letališče Cerklje ob Krki 37,0, Dobliče pri Črnomlju 36,9, Bilje pri Novi Gorici 36,6, Metlika 36,4. Tudi drugod so bile temperature med 33 in 35 stopinjami Celzija, celo v alpskih dolinah se je v posameznih dneh ogrelo čez 30. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem 1981–2010 so bile povprečne dnevne temperature zraka med 24 in 27 stopinjami, od štiri do šest stopinj Celzija previsoke. Na merilnem mestu Arsa v Kopru se je morje ogrelo do 29,1. Ob fronti bo šibka burja premešala zgornje plasti morja, posledično se bo temperatura vode znižala za nekaj stopinj Celzija.

Prišla je močna ohladitev

Pretekli teden je minil skoraj brez padavin, le na začetku so se ponekod še razživele posamezne vročinske nevihte, ki pa niso prinesle dosti dežja. Ob koncu tedna pa so že naznanjale, da se bliža sprememba vremena, ob kateri bo huda vročina popustila. Na severovzhodu so nastale močnejše nevihte, ki so se organizirale v nevihtno linijo. Pojavljali so se močni sunki vetra, nalivi in krajevno tudi toča. V torek nas je dosegla občutna ohladitev s padavinami, na Primorskem se je prevetrilo z burjo. Nadaljevanje tedna je prineslo bolj prijetno vreme, nad naše kraje je pritekala velika zaloga hladnega in vlažnega atlantskega zraka. Najvišje dnevne temperature zraka so bile precej nižje kot ob vročinskem valu, po nižinah so se vrtele med 20 in 25 stopinjami. Jutra pa so se pošteno ohladila, temperature so v alpskih dolinah padle tudi pod 10 stopinj Celzija. Do ohladitve je bila količina padavin majhna, pa še te so največkrat prišle v obliki ploh in neviht. Vodna bilanca od sredine julija do sredine avgusta kaže, da je zadnji vročinski val sušne razmere v površinskem sloju tal poslabšal v regijah južnega dela Slovenije, na Kočevskem, Dolenjskem, v Beli krajini in na Spodnjeposavskem ter na Koroškem. Na Goriškem so do ohladitve vztrajale zmerno sušne razmere. Ohladitev je prinesla tudi pogostejše in obilnejše padavine. V večjem delu Slovenije je padlo od 10 do 30 mm, krajevno tudi več dežja. Burno vremensko dogajanje je po soparnem začetku tedna v torek prineslo močne sunke vetra, nalive in točo.

Divji kostanj jesensko rjavi

Tako kot že nekaj let zapored tudi letos večina divjih kostanjev rjavi in odmetava suhe liste. Pojav ni znak zgodnje jeseni, pač pa posledica vpliva delovanja glivične bolezni divjega kostanja, listne sušice ter molja, imenovanega kostanjev zavitkar ali listni zavrtač.

Listna sušica je bila prvotno razširjena v južnih evropskih državah, v Italiji, Grčiji in na Balkanu, v zadnjih desetletjih pa vztrajno migrira proti severu. V Sloveniji so jo opazili v začetku 50. let prejšnjega stoletja. Bolezen povzroča velike rdeče rjave pege, ki so večinoma omejene z dvema listnima žilama. Ob hujši okužbi listje vene, se včasih zvije v obliki vrečke navzgor, nato se posuši in prezgodaj odpade. V vlažnih letih lahko bolezen prizadene večji del listja. Listi v juliju in avgustu postanejo rdečkasto rjavi, ob močni okužbi ovenijo in odpadejo. V drevesnici je borba proti sušici škropljenje z bakrovimi ali ditiokarbamatnimi fungicidi. V parkih lahko le omejimo širjenje bolezni z odstranjevanjem in sežiganjem listja.



Kostanjev zavitkar pa je bil odkrit v Makedoniji, v Sloveniji je bil prvič opisan v 90. letih. Njegov razvojni cikel je vezan izključno na divji kostanj. Metulj je dolg približno tri milimetre, z razponom kril okrog osem milimetrov. Sprednja krila se bakreno svetijo, imajo dve celi in eno prelomljeno prečno belo progo, ki so črno obrobljene z belo pego na vrhu kril. Zadnja krila so enobarvna z dolgimi resami. Odrasla gosenica je rumeno zelena, okoli šest milimetrov dolga. Razvije tri generacije na leto. Metulji se pojavijo maja, julija in septembra. Po rojenju samice zalegajo umazano zelena jajčeca na zgornji površini lista vzdolž stranskih žil. Razvoj gosenic traja od treh do petih tednov. Prezimuje v stadiju bube v odpadlem listju. Posledice molja so svetle pege na listih, ki ob močnem napadu povzročajo predčasno venenje in odpadanje listov. Preventiva sta le redno in dosledno grabljenje in sprotno sežiganje listja.