Po zatišju spet udarilo: po Evropi se širi ptičja gripa
Ministrstvo za kmetijstvo ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse rejce perutnine pozivata k doslednemu spoštovanju ukrepov za preprečevanje okužbe s ptičjo gripo, ki se širi po Evropi. Trenutno je največ izbruhov pri perutnini v Italiji. Za zdaj ugotovljeni podtipi ne predstavljajo večjega tveganja za okužbo ljudi.
Kot so danes sporočili z ministrstva, neupoštevanje ukrepov pomeni veliko tveganje za okužbo v rejah s perutnino, ki povzroča ogromno gospodarsko škodo.
»Posebej pozivamo manjše rejce, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, saj se bolezen lahko pojavi tudi v takšnih rejah,« so poudarili.
Po poletnem zatišju so se z jesenskimi selitvami prostoživečih ptic ponovno začeli pojavi visoko patogene aviarne influence v Evropi. Bolezen je bila ugotovljena predvsem pri prostoživečih pticah pa tudi pri perutnini in pticah v ujetništvu. V večini primerov se pojavlja podtip H5N1, manj je podtipa H5N8, ki je prevladoval v prejšnjih sezonah. Trenutno je največ izbruhov HPAI pri perutnini v Italiji. Za zdaj ugotovljeni podtipi ne predstavljajo večjega tveganja za okužbo ljudi.
Poziv rejcem
Ministrstvo in uprava vse rejce pozivata k doslednemu upoštevanju biovarnostnih ukrepov, med katerimi so preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine, preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino, omejitve obiskov nepooblaščenim osebam v prostore, kjer je nastanjena perutnina, oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, omejevanje dnevnih izpustov na najkrajši mogoči čas in upoštevanje omenjenih priporočil, uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino ter izogibanje stikom z bolnimi ali s poginjenimi prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi pticami in ujedami.
Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vso perutnino. Bolezen se prenaša kapljično z medsebojnimi stiki med živalmi prek njihovih izločkov, okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso), s kontaminirano krmo, vodo in steljo. Prenos je mogoč tudi z okuženo obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi, pojasnjuje ministrstvo.
Pogine od 90 do 100 odstotkov obolelih živali. Okužene kokoši in purani poginejo večinoma že v 24 do 48 urah po stiku z virusom, še preden se pojavijo simptomi bolezni. Race in gosi obolevajo manj pogosto, vendar pa virus izločajo in jih označujejo tudi za rezervoarje virusa.
Nevarna bolezen za živali
Ptičja gripa sodi med posebno nevarne bolezni živali, katere sum ali pojav je obvezno prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali območnemu uradu uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.
Pojav ptičje gripe v rejah perutnine pomeni pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, omejitve in prepovedi v prometu in trgovanju s perutnino, z mesom in drugimi proizvodi.
