Po zimskem spancu so medvedi nori na čemaž

RIBNICA – »Nobena rastlina na zemlji ni tako učinkovita pri čiščenju želodca, črevesja in krvi kot čemaž,« je o enem prvih znanilcev pomladi, ki ima lastnosti vrtnega česna, le da je mnogo bolj zdravilen, že zdavnaj zapisal švicarski župnik Kunzle.
»Pa dajmo slediti nasvetom vrlega zdravnika,« je pred leti prijatelje nagovoril Avgust Miklošič, rojeni Gorenjec, ki je svoja ustvarjalna leta, tudi s poglobljenim proučevanjem gozdnih rastlin, pustil v deželi suhe robe. Od takrat ga kot mentorja pri nabiranju gozdnega česna in na delavnice vabijo v Kočevje, Velike Lašče, Dobrepolje, Kostel …

Nikoli v šopu

Kako čistilcu našega telesa in kulinaričnemu mogotcu dati žlahtnost, dostikrat oznanja tudi na delu pobočja ribniške Velike gore, le streljaj od izvira reke Ribnice, ki aprila pravljično ozeleni. Menda je (tudi tam) medved po zimskem spancu s čemažem tako obseden, da se ga zaradi čiščenja trebuha naužije do grla.

»A brez skrbi, čeprav je nedaleč od nas kosmatinčev brlog, bo nabiranje potekalo varno. Le paziti moramo, da domov ne odnesemo kakšnega klopa in da liste čemaža ne zamenjamo za strupeno šmarnico ali podlesek,« svetuje.


Res je, ko čemaž vidiš in ugotoviš, da ima vonj po česnu in da raste v skupinah na veliki površini, ga tako rekoč ne moreš več zamenjati za drugo rastlino. Žal smo bili kljub temu v minulih dneh priča usodni zastrupitvi zakoncev, ki sta namesto čemaža nabirala in zaužila jesenski podlesek. »Tega preprosto ne morem verjeti. Sicer pa vedno nabiramo posamezne liste, nikoli v šopu. Čemaža ne mečemo kot seno v žakelj, ampak ga pravilno zlagamo v košaro, da se lahko pred predelavo še enkrat prepričamo o njegovi pristnosti,« svetuje Avgust. Vse to je, tako kot tudi vrsta drugih priporočil, zapisano v njegovi knjigi Čemaž, vanež in česnovi peski. To je prvo čtivo pri nas – še diši po tiskarski barvi –, ki natanko opisuje te rastline, njihovo pripravo in shranjevanje, kot jo je pospremil vsestranski Stanislav Renčelj, ki je vseskozi strokovno pomagal, da je delo dobilo izobraževalno vsebino. Izpostavil je avtorjev čut za opis sleherne jedi in način, kako ji dati blagodejni, igrivi okus.
 

Vanež se poda k solati in mesu

Če hočemo nabirati vanež, pa se moramo povzpeti vsaj 1200 metrov visoko. »Oba, čemaž in vanež, sta ekološki živili, ki gresta iz gozda po najkrajši poti v lonec. Jedem dajeta svežino, ljudem pa pristen stik z naravo. Zaradi vsebnosti sestavin ju uvrščamo med zdravo prehrano. Iz delov čemaža in vaneža pripravljamo pesto, tinkture in napitke, ki imajo blagodejne, zdravilne učinke,« je Miklošič še bolj pritegnil pozornost množice ob predstavitvi knjige in nekaj dni pozneje še ducat znancev na delavnici.
Najbolj značilne jedi s čemažem so čemažev pesto, čemaževi popki, cvetovi in čebulice, čemažev namaz s skuto in skutni zavitek. Lahko ga jemo z jajci, kot čemaževo kremno juho, s testeninami in rižoto, s cmoki in krompirjevimi jedmi, užitni so kruhki s čemažem ter tudi ribe, divjačinsko meso in zaseka ter solate. Poznamo celo čemažev kis in čemaževo sol. Skratka, lahko ga uporabljamo kot dodatek skoraj povsod, le k sladkim jedem ne spada.


Vanež pa daje izjemen okus solatam, mesnatim jedem, uporabljamo ga kot pesto in socvetje v kisu. Na vsaki domačiji pridelujemo česen, a povsod ne pulijo česnovih peskov, ki so v Istri postali prava kulinarična posebnost. Nežni so česnovi peski v solati, praženi, vloženi v kisu …

»S hladno stiskanim oljčnim oljem pomešamo sesekljani sveži čemaž, na koncu pa dodamo mlete mandlje in sol,« je Avgustov preprost recept za pripravo namaza, ki so ga poskusili na delavnici.
»O tej rastlini sicer vem veliko, po današnji podrobni predstavitvi pa jo bom zagotovo z užitkom uporabljala tudi pomešano z jogurtom ali kislo smetano,« je ob polnjenju že pripravljene čemaževe mase v manjše kozarce povedala ena izmed udeleženk.