Pobuda Plačaj kavo z verzom se seli na splet

»Mama, kave bi.« Verjetno ni Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izrekel besed, ki jih je na knjižni piedestal pred poldrugim stoletjem položil leposlovni klasik Ivan Cankar. Kava je lahko človekova najintimnejša spremljevalka, tolažnica, uteha, poživilo in navdih. Grenka naslada, ki so jo po naključju odkrili kozji pastirji v Etiopiji, saj so se njihove živali po uživanju drobnih zrn precej čudno vedle, je danes drugo najpogostejše trgovsko blago, takoj za črnim zlatom – nafto.

Tisti, ki so se izmojstrili v njeni pripravi, profesionalni baristi, torej, so pravi umetniki med džezvami. In zato ni čudno, da je kava močno vpeta tudi v literarno umetnost. Balzac, Rousseau, že omenjeni Cankar, tudi J. K. Rowling je svojo prvo knjigo o Harryju Potterju napisala v edinburški kavarni. In prav zato je svetovni dan poezije, ki ga praznujemo na prvi dan pomladi, 21. marca, za rdečo nit svojega praznovanja izbral črno kavo. Ta dan številne kavarne po svetu ponujajo kavico v zameno za verz.

Množična pesniška pobuda Plačaj z verzom, ki jo že sedem let podžiga dunajska pražarna kave Julius Meinl, pa se tokrat zaradi koronavirusa seli na splet. Na družabnih omrežjih instagram in facebook bo potekala v obliki natečaja, izbrani verzi pa bodo objavljeni v edinstveni zbirki instapoezije različnih avtorjev in bodo usmerjeni v boj proti nepismenosti v državah, izvoznicah kave, kot so Etiopija, Kenija in Indija.
 

Instagram poezija

Kava je odsev prijateljstva. Marsikatera skodelica bo v prihodnjih dneh sicer popita v osami, a objem v skodelici bo grel in premostil samoto. »Letos ob kavi ali čaju še najbolj odgovorno pesnite doma,« sporoča Tomaž Milič, direktor Julius Meinl, d. o. o. Nastala bo edinstvena zbirka poezije, ki bo nosila pečat konfuznega obdobja, a zato ne bo nič manj navdihujoča, meni prvo pero projekta, književnik Feri Lainšček. »Zbirka ne bo le svojevrsten novum, temveč bo prav gotovo zaznamovana z duhom časa, v katerem živimo. Vsem, ki se nam boste pridružili, želim veliko navdiha.«


Akcija se je tudi med Slovenci dobro prijela. »Poezija, verz ali ustvarjalna misel ima veliko vrednost, zato smo se odločili, da jo ob svetovnem dnevu poezije spremenimo v začasno plačilno valuto. Spomnim se gospe,« pripoveduje Črtomir Brezavšček, vodja marketinga in kakovosti pri ambasadorju dunajske kavarniške kulture, »ki je za lansko druženje ob poeziji in kavi celo vzela dopust. Ljudje radi sodelujejo, od marsikoga dobimo presenečen nasmešek in iskreno zahvalo. Se pa najdejo tudi redke izjeme, ki raje, kot da napišejo lasten verz, kavo plačajo.«

Poleg Lainščka so se letos akciji pridružili tudi instapoeti. Ni se bati, da bi poezija in z njo literarna umetnost zamrla, le z moderno generacijo se je preselila iz tiskanega še v spletni medij. Ob kavi, seveda, ki ne sprašuje neumnih vprašanj, temveč nas preprosto razume. Študentka Lara Božak v svojem lončku poezije na instagramu sporoča vsem novodobnim poetom: »Poezija mi predstavlja izjemno intimen miselni prostor. Pomeni mi komunikacijo s sabo in z dušami drugih. Z besedami ustvarjam, ker mi čustvovanje samo po sebi ni dovolj, in nastalo kreativno bolečino, radost in utopijo enostavno moram spustiti na papir.«


Zato samo pišite, strnjujte misli, s peresom ali tipkami, razmišlja Nejc Klemenc, sicer zaposlen v farmacevtskem podjetju, ki s haikuji ubeseduje velike zgodbe. »Ne rabiš velikih besed, da lahko v nekomu nekaj premakneš. Svoje pisanje dojemam kot ustvarjanje majhnih puzzlov iz življenja vsakega izmed nas, kjer lahko vsak svoj haiku postavi na svoje mesto v svoji zgodbi.« Če bi se dalo, bi včasih nekaj besed morda vzel nazaj – modruje eden od njegovih instahaikujev.
 

Najboljši nagrajeni

Da bi podrobneje raziskali učinke poezije na človeške možgane, ki povezujejo človekovo dušo in telo, je razprava o moči poezije pridobila tudi znanstvene dimenzije. Izsledke edinstvene raziskave, kako na nas vpliva srečanje s poezijo, tolmači Lainšček: »Čeprav poezija ni bila ustvarjena zato, da bi kaj lajšala in zdravila, temveč se temu kvečjemu upira in izmika, iz dneva v dan naletimo na bralce, na ljudi, ki pravijo, da jim pomaga, da jim je bolje. In tudi v tem je pravzaprav čudež poezije in ta neka njena presežna moč, ki se razumskemu dojemanju dejansko izmika.« Branje poezije pomirja, sprošča.


»Gre za stanje, skoraj podobno meditaciji, v katerem smo morda nekoliko bolj dojemljivi za subliminalna sporočila,« pojasnjuje Andraž Zorko, direktor raziskovalne družbe Valicon. Lainščku, ki je svojo mladost preživel po kavarnah z avstro-ogrsko tradicijo, od Dunaja in Budimpešte do Gradca, Varaždina in Murske Sobote, kjer je bilo preživljanje časa s kavo, časopisom, cigareto in kdaj tudi absintom povsem v simbiozi z umetniško dušo, je iz dima spominov na kavarniški šarm ostala le še kava. In poezija. »Tisti, ki želijo množice spreminjati v novodobne sužnje, poskušajo ustvarjati tudi javno mnenje, da ljudje ne berejo več poezije. No, dejansko stanje je popolnoma drugačno. Poznam veliko ljudi, ki imajo radi poezijo in jo berejo ali jo sami ustvarjajo. Mislim celo, da je ravno poezija najbolj priljubljen literarni izraz današnjega časa. Ne le da je preživela, temveč je zasedla tudi tista območja, za katera so novodobni barbari mislili, da bodo na njih kraljevali in zmagovali le oglaševalski slogani.« Z dnevom poezije, doma ob kavi in čaju, torej lahko vsi podprete akcijo tako, da odgovorno pesnite doma. Za svoje bisere ste lahko tudi nagrajeni: 10 najboljših verzov in njihove avtorje bodo nagradili s 150 evri.