Poceni vinjete prodajali s Sejšelov

MARIBOR, LJUBLJANA – Sredi januarja so številne Slovenke in Slovenci prejeli SMS-sporočilo pošiljatelja HalloKupon, ki jih je mamil z neverjetnim popustom: »Vinjeta 2018 – 50 % ceneje, samo 55 EUR!« Zraven so pripisali telefonsko številko in z uporabo mednarodne klicne številke Slovenije (+386) na začetku spretno prikrili dejstvo, da je telefonska številka 0038690142820 pravzaprav komercialna in se začne s premijsko telefonsko številko 090, klic na to številko pa je stal 2,71 evra na minuto!

»In pokličem ... in čakam na liniji,« je izkušnjo s HalloKuponom na spletu pred tedni opisovala Slovenka, ki ji je po pol ure čakanja prekinilo zvezo, nato pa je pri svojem operaterju preverila, koliko jo je stal neuspešni klic: »In odgovor: 99 evrov za čakanje.« V resnici pa naročila sploh ni možno oddati, saj se je na klicani številki odzval le avtomatski odzivnik, je že sredi prejšnjega meseca ugotavljala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ko je začela postopek zoper HalloKupon. Zanjo je bilo (med drugim) odprto vprašanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov – po domače, od kod HalloKuponu telefonske številke slovenskih naročnikov.

Neobstoječe podjetje s Sejšelov
SMS so namreč dobivali ljudje, ki niso sodelovali v tej ali oni igri, ampak jih je sporočilo doseglo naključno. Isto sporočilo so dobili uporabniki različnih mobilnih ponudnikov. In najprej se je marsikdo vprašal, kako so prišli do njegove številke. Odgovor pa se skoraj zagotovo skriva v enem izmed programov oziroma aplikacij na pametnem mobilnem telefonu, ki je skopiral celotne telefonske imenike uporabnikov taiste aplikacije.
Brezplačne aplikacije – ki si jih uporabniki nalagajo na telefone – imajo svoj namen, četudi gre za brezplačne igre, imitacije rentgena ali program za prvo pomoč. Še posebno popustljivi so starši otrok, ki jim dovolijo, da si sami nalagajo igre po svojih željah na telefone staršev. Od tu do spleta je le en klik …
Vendarle bomo pri HalloKuponu ostali brez odgovora, kako je prišel do številk. Prelesnikova je po inšpekcijskem postopku ugotovila, da je bila domena hallokupon.si registrirana lani decembra v Sloveniji, vendar: »Fizična oseba, ki naj bi domeno registrirala, na navedenem naslovu v Ljubljani po podatkih Centralnega registra prebivalstva in Geodetske uprave Republike Slovenije sploh ne obstaja.«

Še več – informacijska pooblaščenka je po pregledu premijske telefonske številke ugotovila, da njen uporabnik »ni registriran za opravljanje dejavnosti prodaje v Sloveniji niti nima slovenskega transakcijskega računa in ne davčne številke«. Poslovni subjekt, ki je najel številko, naj bi bil s Sejšelov, sicer pa – ne obstaja.

Prijav na policiji več kot deset

Prelesnikova je zoper neznanega upravljavca osebnih podatkov slovenskih uporabnikov storitev mobilne telefonije skupaj z Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ter s tržnim inšpektoratom podala kazensko ovadbo. Policija seveda že dela, tudi zaradi drugih prijav: Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete pri Generalni policijski upravi, navaja: »Lahko vam odgovorimo, da Policijska uprava Maribor na podlagi prijav oškodovancev v predkazenskem postopku zbira obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja goljufije po 211. členu kazenskega zakonika.« Do zdaj naj bi bilo teh prijav na policijo najmanj deset, seveda pa je možno, da vsi klicatelji še niso dobili telefonskega računa in opazili, da so bili žrtev goljufije.

Vprašanje je, ali bo kdo izmed oškodovanih sploh dobil denar nazaj – zato vsaj za vnaprej Prelesnikova svetuje previdnost: »Posamezniki moramo biti izrazito zadržani pri podobnih (pre)ugodnih ponudbah, ki jim lahko povzročijo visoke stroške in resne posege v zasebnost, ki lahko vodijo tudi v krajo identitete ali različna izsiljevanja.«
Ob tem pa se sprašuje, kako sta HalloKupon in ponudnik A1, kjer je delovala številka, sploh lahko sklenila pogodbo: »Uporabnik premijske številke ni registriran za opravljanje dejavnosti prodaje v Sloveniji niti nima slovenskega transakcijskega računa in ne davčne številke, s čimer sicer večina slovenskih operaterjev običajno pogojuje pridobitev in uporabo premijskih telefonskih številk ter sklenitev pogodbe s končnim uporabnikom.« Poceni vinjete torej ne obstajajo – so samo tiste drage in druge, še dražje.