Počitnice brez telefonov

SODRAŽICA – Lučaj od župnijske cerkve svete Marije Magdalene v Sodražici, ob reki Bistrici, se za žično ograjo mirno pasejo igrivi konji Miša, Gal in Timeless, te dni se jim je začasno pridružila še kobila Way. Ves čas jim delata družbo hišna ljubljenčka Marley in Jona.

Ne le rezgetanje konjev in veselo zavijanje psov, te dni odmeva tudi čebljanje šolskih otrok, ki tam preživljajo teden počitnic. Drugačni poletni tabor s konji že peto leto zapored organizira Ajda Čampa, vodja zavoda Na drugačni poti, ki se ukvarja s terapijo s pomočjo konj in izkustvenim jahanjem. »Umikamo se od zemlje, njenih darov in stika z njo. Otrokom poskušamo omogočiti pristen stik z naravo in živalmi,« je bilo Ajdino vodilo, ko se je lotevala projekta.

Letošnji, že drugi tabor brez telefonov, računalnikov in televizije je šolarje Nejo, Zalo, Pio, Polono, Kristino, Niko, Davida, Evo, Zino in Emo zaposloval zgolj z doživetji na kmetiji in stikom s konji, v preostalem času pa so se preizkusili v ustvarjalnih delavnicah. »Tako velika skupina počitnikarjev je, kot bi se temu reklo, najbolj obvladljiva in primerna za prostor in pripravljene aktivnosti,« je dejala Ajda, ki končuje magisterij psihosocialnega svetovanja.

Primerno temu je bil skrojen tudi urnik, z natančno opredeljenim dogajanjem vsak dan. Poleg tega je zelo pomembna zanesljiva ekipa, ki so jo poleg Ajde sestavljali še animatorki Pia in Julija ter Ajdini starši, mama Vida in oče Janez, ki so skrbeli za vodenje, varnost in dobro počutje otrok.
 

Niso pogrešali staršev

Ob osmi uri so se zbrali v jutranjem krogu, se pogovorili o poteku tekočega dneva in se dokončno prebudili s telovadbo. Otroci so pridobili izkustvo skrbi za živali, saj so vsako jutro očistili hlev in nahranili konje, vmes pa so se skozi zabavne psihosocialne igre počasi znebili strahu pred konji in njihovo bližino.

To je bil korak, da so uro pozneje lahkih nog skočili v sedlo in se prepustili sproščenemu jahanju in učenju osnovnih jahalnih veščin. Nato je druščina posedla za obložene mize s hrano, ki jo je po okusu lačnih želodčkov pripravila mama Vida. Ko so se trebuščki napolnili, je sledilo povabilo za ustvarjalni dan v delavnicah. Gnetli so glino, v mozaik zlagali kamenčke, slikali s čopičem. En dan so se odpravili na pohod okoli Sodražice, si privoščili piknik v naravi in se zabavali v kmečkih igrah.

Letos so imeli ob pokroviteljstvu občine Sodražica domači otroci možnost subvencionirane kotizacije. »Letos je bilo več otrok in zanimanja iz domačih krajev kot po navadi, na kar sem ponosna. Tudi v prihodnje si želimo podobnih sodelovanj,« se je Ajda zahvalila županu Blažu Milavcu.
Med pripravo na zadnji dan so otroci strnili vtise o počitniških dnevih.

Neji je veliko pomenilo utrjevanje prijateljstva, Eva je pohvalila kuharico, druženje in nova znanstva, Ema pa je v imenu vseh pričarala noč, ki so jo preživeli na seniku v Jelovcu. »Malo je bilo trdo pod hrbtom, ampak smo se zbudili spočiti,« se je zasmejala.


Na koncu smo jih povprašali, ali so v tem času pogrešali svoje najbližje, starše. Odgovor je bil, kaj pa drugega kot – ne!