'KRŠITEV INTEGRITETE'
Počivalškov dolgoletni sodelavec prekoračil svoje pristojnosti
KPK je ugotovil kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja Cantaruttija.
Odpri galerijo
Aleš Cantarutti. FOTO: Leon Vidic, Delo
Protikorupcijska komisija (KPK) je v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme, ugotovila kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na gospodarskem Aleša Cantaruttija. Kot so v KPK zapisali v današnjem sporočilu za javnost, je Cantarutti, takrat državni na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), družbi HMEZAD - TNT izdal pismo o nameri, pismo podpore in potrdilo o registraciji, pri čemer ni imel pristojnosti za izdajo takšnih pisem oz. potrdil, s tem pa je privilegiral ponudnika v procesu dobav zaščitne in druge opreme, potrebne v začetku epidemije covida 19.
Tako je po ugotovitvah KPK Cantarutti kršil 17. člen zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
V skladu z omenjenim zakonom je, so navedli v KPK, integriteta »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.
Komisija je ob tem poudarila, da se zaveda zahtevnosti in resnosti situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. A je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način, so navedli v KPK.
»Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje,« so zapisali v KPK. Dodali so, da takšna ravnanja tudi dajejo napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le »izbrani ponudniki«.
Takšna ravnanja so v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije po njihovih navedbah nesprejemljiva. »Tudi v razmerah, kakršne so vladale ob začetku epidemije, je nujno zagotavljati vsaj minimalne standarde javnega naročanja, ki temeljijo na transparentnosti in enakopravni obravnavi vseh ponudnikov,« so še opozorili v KPK.
»To je tudi predpogoj, da v Sloveniji dvignemo raven zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja in transparentno porabo javnih sredstev,« so še izpostavili v komisiji, kjer so pojasnili, da komisija ni organ odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, je pa njena naloga krepitev integritete, s tem pa preprečevanje korupcije in posledično krepitev delovanja pravne države. Zaradi vzpostavitve takšnih standardov v delovanju funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje KPK na spletni strani objavlja ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z odgovorom Cantaruttija na osnutek ugotovitev komisije. V njem je napisal, da se z ugotovitvami ne strinja in da bi še enkrat ravnal popolnoma enako. Kot je še zapisal, mu ni žal, da je takrat sprejel odločitve, kakršne je.
Gre za prvo pravnomočno zaključeno zadevo iz sklopa preiskav, ki jih je KPK konec leta 2020 uvedel v zvezi z zaznanimi sumi kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri nabavah zaščitne opreme za obvladovanje epidemije in o katerih je decembra lani obvestil javnost.
Tako je po ugotovitvah KPK Cantarutti kršil 17. člen zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
V skladu z omenjenim zakonom je, so navedli v KPK, integriteta »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.
Komisija je ob tem poudarila, da se zaveda zahtevnosti in resnosti situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. A je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način, so navedli v KPK.
»Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje,« so zapisali v KPK. Dodali so, da takšna ravnanja tudi dajejo napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le »izbrani ponudniki«.
Takšna ravnanja so v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije po njihovih navedbah nesprejemljiva. »Tudi v razmerah, kakršne so vladale ob začetku epidemije, je nujno zagotavljati vsaj minimalne standarde javnega naročanja, ki temeljijo na transparentnosti in enakopravni obravnavi vseh ponudnikov,« so še opozorili v KPK.
»To je tudi predpogoj, da v Sloveniji dvignemo raven zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja in transparentno porabo javnih sredstev,« so še izpostavili v komisiji, kjer so pojasnili, da komisija ni organ odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, je pa njena naloga krepitev integritete, s tem pa preprečevanje korupcije in posledično krepitev delovanja pravne države. Zaradi vzpostavitve takšnih standardov v delovanju funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje KPK na spletni strani objavlja ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z odgovorom Cantaruttija na osnutek ugotovitev komisije. V njem je napisal, da se z ugotovitvami ne strinja in da bi še enkrat ravnal popolnoma enako. Kot je še zapisal, mu ni žal, da je takrat sprejel odločitve, kakršne je.
Gre za prvo pravnomočno zaključeno zadevo iz sklopa preiskav, ki jih je KPK konec leta 2020 uvedel v zvezi z zaznanimi sumi kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri nabavah zaščitne opreme za obvladovanje epidemije in o katerih je decembra lani obvestil javnost.
