OSLABLJENA SMC
Počivalškov manever, da se znebi Židana?
Podpora Počivalšku med koalicijskimi partnerji ni zagotovljena, pravi Igor Pribac.
Odpri galerijo
Počivalška čaka interpalacija zaradi očitkov o nepravilnostih pri nabavi zaščitne opreme med epidemijo novega koronavirusa. FOTO: Leon Vidic, Delo
Na izgubo že drugega poslanca iz svojih vrst v nekaj dneh se je predsednik SMC in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek odzval na twitterju. Po uradni objavi, da je Gregor Židan prestopil v SD Dejana Židana, je Počivalšek čivknil: »Židan dan za sponzorje poslanskih prestopov se utegne kmalu končati.«
Besede, ki so si jih številni interpretirali kot napoved Počivalška, sicer tudi podpredsednika vlade, da bo po (uspešno prestani) interpelaciji odstopil kot minister in se vrnil v državni zbor ter znova prevzel svoj poslanski sedež, s tem pa bi ga Gregor Židan, ki je nadomestni poslanec, izgubil. SMC, ki je v tretjo vlado Janeza Janše vstopila z desetimi poslanci, bi imela tako devet glasov, potem ko je že prejšnji teden stranko zapustil Jani Möderndorfer in se pridružil LMŠ.
O tem, kako verjetno je, da bi se Počivalšek, ki je minister za gospodarstvo že v tretji vladi (pred tem še v vladah Mira Cerarja in Marjana Šarca), za to odločil, smo povprašali dva analitika.
Preberite tudi:
»Ponudbe poslancem SMC presegle vse meje dobrega okusa«
Matevž Tomšič, politični sociolog in univerzitetni profesor:
»Vrnitev Počivavška v DZ ni izključena. Z vrnitvijo Počivavška v parlament bi se 'izničil' prestop G. Židana v SD. Poleg tega pa bi s svojo prisotnostjo Počivavšek lažje 'kontroliral' svoje poslance. To bi lahko samo okrepilo vlado in koalicijo.«
Igor Pribac, politični filozof in predavatelj na filozofski fakulteti:
»Vidim dve možni razlagi za njegov tvit: prva je, da se vrne v DZ po uspešno prestani interpelaciji, druga pa je, da gre za napoved, da takih prestopov ne bo več, saj so vsa gnila jabolka odpadla od stranke. Sam sem bolj naklonjen drugi razlagi. Mislim, da je Počivalšek kot predsednik stranke nujen na poziciji ministra, ker je to način, kako se utrjuje oz. kaže ugled stranke in vlade. Če bi morala stranka žrtvovati predsednika, da zagotovi zadostno število glasov koaliciji, bi to pričalo o razsulu v SMC, vendar tudi o razsulu v koaliciji. Mislim, da tega vtisa nihče v koaliciji ne želi ustvarjati, še posebej ne, ko za vlado ni nevarnosti, da bi ji v parlamentu zmanjkalo glasov. Vladno podobo bi lahko ogrozili novi odpadniki, če bi se pojavili. Za vlado je bolj pomembno vprašanje njene javne podobe. Podpora vladi je na merjenjih v mesecu dni padla za več kot četrtino. To je zanjo alarmanten znak ob vztrajanju kolesarskih protestnih petkov in odhajanju nekaterih poslancev se sestavlja slika, ki govori, da je vlada v težkem položaju in morda celo pred razpadom.
Preiskava o nabavi zaščitne opreme, zlasti pa glasovanje o interpelaciji ministra Počivalška bo hud preizkus za vlado. Če bo interpelacijo uspešno prestala, se bo trdneje povezala; če bodo ubranili Počivalška bodo opravili nek totemski obred, ko bodo vse partnerice sprejele nase nezadovoljstva javnosti zaradi domnevnih malverzacij pri nabavi zaščitne opreme - tudi DeSUS in NSi, ki bi javnost morda lahko prepričali, da nista imeli svojih prstov zraven. To po pričevanju Galeta ni samoumevno – naj spomnim, da je bila po njegovem mnenju nabava vodena tako, da je pri tem morala sodelovati vsa vlada. SMC je kot stranka povsem odpisana, NSi in DeSUS pa stopata na tanek led. Več kot četrtinski upad podpore vladi, ki ga je brez dvoma sprožilo Galetovo pričevanje, ob ohranitvi rajtinga vodilne SDS, je zanju slaba novica, saj pomeni, da je padlo zaupanje vanju, ne pa v SDS.
Koalicija je pod pritiskom protestov, ki so se začeli zelo hitro, ni bilo »medenih tednov« oz. 100 dni miru. Protesti so postali stalnica in zdi se, da preraščajo v vseslovensko gibanje mestnih ljudi. Morda je res, da je Slovenija slejkoprej razdrta in je ta razdrtost predvsem med mestom in vasjo. Na vasi ni protestov. Vlada in protestniki v tem hipu bijejo boj za prepričanja tistih, ki njihovo soočanje spremljajo na zaslonih v zavetju svojega domačega okolja. Protestniki imajo po javnomnenjskih raziskavah menda že večinsko podporo. Verjamem, da bodo vztrajali do interpelacije Počivalšku. Napovedan je skorajšnji konec epidemije in verjamem, da bodo tedaj še bolj množični..«
Besede, ki so si jih številni interpretirali kot napoved Počivalška, sicer tudi podpredsednika vlade, da bo po (uspešno prestani) interpelaciji odstopil kot minister in se vrnil v državni zbor ter znova prevzel svoj poslanski sedež, s tem pa bi ga Gregor Židan, ki je nadomestni poslanec, izgubil. SMC, ki je v tretjo vlado Janeza Janše vstopila z desetimi poslanci, bi imela tako devet glasov, potem ko je že prejšnji teden stranko zapustil Jani Möderndorfer in se pridružil LMŠ.
O tem, kako verjetno je, da bi se Počivalšek, ki je minister za gospodarstvo že v tretji vladi (pred tem še v vladah Mira Cerarja in Marjana Šarca), za to odločil, smo povprašali dva analitika.
Preberite tudi:
»Ponudbe poslancem SMC presegle vse meje dobrega okusa«
Matevž Tomšič. FOTO: Igor Zaplatil, Delo
»Vrnitev Počivavška v DZ ni izključena. Z vrnitvijo Počivavška v parlament bi se 'izničil' prestop G. Židana v SD. Poleg tega pa bi s svojo prisotnostjo Počivavšek lažje 'kontroliral' svoje poslance. To bi lahko samo okrepilo vlado in koalicijo.«
Igor Pribac, politični filozof in predavatelj na filozofski fakulteti:
»Vidim dve možni razlagi za njegov tvit: prva je, da se vrne v DZ po uspešno prestani interpelaciji, druga pa je, da gre za napoved, da takih prestopov ne bo več, saj so vsa gnila jabolka odpadla od stranke. Sam sem bolj naklonjen drugi razlagi. Mislim, da je Počivalšek kot predsednik stranke nujen na poziciji ministra, ker je to način, kako se utrjuje oz. kaže ugled stranke in vlade. Če bi morala stranka žrtvovati predsednika, da zagotovi zadostno število glasov koaliciji, bi to pričalo o razsulu v SMC, vendar tudi o razsulu v koaliciji. Mislim, da tega vtisa nihče v koaliciji ne želi ustvarjati, še posebej ne, ko za vlado ni nevarnosti, da bi ji v parlamentu zmanjkalo glasov. Vladno podobo bi lahko ogrozili novi odpadniki, če bi se pojavili. Za vlado je bolj pomembno vprašanje njene javne podobe. Podpora vladi je na merjenjih v mesecu dni padla za več kot četrtino. To je zanjo alarmanten znak ob vztrajanju kolesarskih protestnih petkov in odhajanju nekaterih poslancev se sestavlja slika, ki govori, da je vlada v težkem položaju in morda celo pred razpadom.
Preiskava o nabavi zaščitne opreme, zlasti pa glasovanje o interpelaciji ministra Počivalška bo hud preizkus za vlado. Če bo interpelacijo uspešno prestala, se bo trdneje povezala; če bodo ubranili Počivalška bodo opravili nek totemski obred, ko bodo vse partnerice sprejele nase nezadovoljstva javnosti zaradi domnevnih malverzacij pri nabavi zaščitne opreme - tudi DeSUS in NSi, ki bi javnost morda lahko prepričali, da nista imeli svojih prstov zraven. To po pričevanju Galeta ni samoumevno – naj spomnim, da je bila po njegovem mnenju nabava vodena tako, da je pri tem morala sodelovati vsa vlada. SMC je kot stranka povsem odpisana, NSi in DeSUS pa stopata na tanek led. Več kot četrtinski upad podpore vladi, ki ga je brez dvoma sprožilo Galetovo pričevanje, ob ohranitvi rajtinga vodilne SDS, je zanju slaba novica, saj pomeni, da je padlo zaupanje vanju, ne pa v SDS.
Koalicija je pod pritiskom protestov, ki so se začeli zelo hitro, ni bilo »medenih tednov« oz. 100 dni miru. Protesti so postali stalnica in zdi se, da preraščajo v vseslovensko gibanje mestnih ljudi. Morda je res, da je Slovenija slejkoprej razdrta in je ta razdrtost predvsem med mestom in vasjo. Na vasi ni protestov. Vlada in protestniki v tem hipu bijejo boj za prepričanja tistih, ki njihovo soočanje spremljajo na zaslonih v zavetju svojega domačega okolja. Protestniki imajo po javnomnenjskih raziskavah menda že večinsko podporo. Verjamem, da bodo vztrajali do interpelacije Počivalšku. Napovedan je skorajšnji konec epidemije in verjamem, da bodo tedaj še bolj množični..«
