IZROČILO
Pod Krvavico so špilili krvavice (FOTO)
Planinsko društvo Tabor ohranja izročilo. Uganil težo prašiča in dobil zadnjo kračo.
Odpri galerijo
Temeljito čiščenje kože FOTOGRAFIJE: Darko Naraglav
Nekoč so bile koline praznični dan v družini, in čeprav tradicija počasi izumira, se izročilo ohranja, odnos do kolin in mesa pa se je močno spremenil. Nekoč je skoraj vsaka družina imela doma prašiča, kako dolgo so ga redili, je bilo odvisno od njihovega statusa in hrane zanj. Mnogi iz delavskih družin pa so prašiča kupili pri kmetih in si tako zagotovili domače meso.
Pri ohranjanju tega običaja ima svoj delež tudi Planinsko društvo Tabor, ki na planinski postojanki, Zajčevi koči pod Krvavico, že od leta 1999 novembra organizira praznik kolin. Najprej gredo izbrat prašiča h kmetu v vasi, da jim ga bo prodal za ta namen. Po tradiciji vsakič pobirajo tudi stave, koliko prašič tehta, rezultati pa so znani na dan kolin, ko žival stehtajo. Letošnji je bil težak 160 kilogramov, kar je točno uganil Janez Miklavc.
Denar od stav gre v društveno blagajno oziroma za pijačo vseh, ki so vključeni v dogodek, zmagovalec pa dobi zadnjo kračo za domov.
Na dan kolin se vse skupaj začne že zelo zgodaj, za Petra Lukmana že ob 5. uri, saj mora zakuriti pod kotlom, da je krop za obarjanje, odstranjevanje ščetin s kože po zakolu, pravočasno pripravljen. Glavni mesar je že veliko let Janez Kobale, pomaga mu zet Mitja.
Sicer pa je vsak od sodelujočih opravljal svoje delo. Ivan Hrastnik, ki je tudi predsednik PGD Ojstriška vas-Tabor, je skrbel za pripravo in kuhanje delov prašiča, ki so jih pozneje uporabili za izdelavo krvavic, Peter Marko, ki je bil pristojen za izdelavo klobas, je spretno razreševal gmoto črev, Toni Ramšak jih je s kolegom pral pod tekočo vodo ob koči. Ob delu seveda ni manjkalo toplega čaja ali katerega drugega tekočega priboljška in še česa za pod zob, za kar so skrbele ženske predstavnice s predsednico društva Mileno Lenko na čelu.
Malo daljši premor je prinesla tradicionalna malica z okusnimi praženimi jetrci, kislim zeljem in svežim kruhom, nato pa se je vse skupaj nadaljevalo s pripravo in izdelavo krvavic, jetrnih klobas in pečenic. K tem dobrotam, ki so se pozneje znašle na velikih krožnikih, so spadali še okusna pečenka, pražen krompir in praženo kislo zelje.
Opisano je bilo na voljo obiskovalcem koče od 16. ure dalje, vse skupaj pa je trajalo še dolgo v noč in tudi naslednji dan, ko so naredili še kranjske klobase za malico na nočnem božičnem pohodu iz Tabora do njihove koče, ki je prav tako ena od tradicionalnih prireditev društva.
Predsednica Milena Lenko pravi: »Letošnje tradicionalne koline so uspele kot vedno, hkrati pa si kar težko predstavljam, da je za nami že 20 let, odkar smo se lotili tovrstne organizacije. Že precej let sem kot predsednica vpeta v to dogajanje in moram reči, da je to prijeten in predvsem družaben dogodek, ki nas povezuje in nam daje voljo in elan tudi za vso drugo aktivnost v društvu. Vse skupaj se je začelo na pobudo prvega predsednika Leopolda Topovška, in to z namenom, da se ob koncu sezone, ko kočo zapremo, malo poveselimo in se zahvalimo vsem, ki so vsak teden opravljali dežurstva pri koči, in vsem preostalim aktivnim članom za njihovo delo v društvu. Tako je še zdaj.«
Krožnik domačih dobrot
Pri ohranjanju tega običaja ima svoj delež tudi Planinsko društvo Tabor, ki na planinski postojanki, Zajčevi koči pod Krvavico, že od leta 1999 novembra organizira praznik kolin. Najprej gredo izbrat prašiča h kmetu v vasi, da jim ga bo prodal za ta namen. Po tradiciji vsakič pobirajo tudi stave, koliko prašič tehta, rezultati pa so znani na dan kolin, ko žival stehtajo. Letošnji je bil težak 160 kilogramov, kar je točno uganil Janez Miklavc.
Denar od stav gre v društveno blagajno oziroma za pijačo vseh, ki so vključeni v dogodek, zmagovalec pa dobi zadnjo kračo za domov.
Na dan kolin se vse skupaj začne že zelo zgodaj, za Petra Lukmana že ob 5. uri, saj mora zakuriti pod kotlom, da je krop za obarjanje, odstranjevanje ščetin s kože po zakolu, pravočasno pripravljen. Glavni mesar je že veliko let Janez Kobale, pomaga mu zet Mitja.
Zajčeva koča
Sicer pa je vsak od sodelujočih opravljal svoje delo. Ivan Hrastnik, ki je tudi predsednik PGD Ojstriška vas-Tabor, je skrbel za pripravo in kuhanje delov prašiča, ki so jih pozneje uporabili za izdelavo krvavic, Peter Marko, ki je bil pristojen za izdelavo klobas, je spretno razreševal gmoto črev, Toni Ramšak jih je s kolegom pral pod tekočo vodo ob koči. Ob delu seveda ni manjkalo toplega čaja ali katerega drugega tekočega priboljška in še česa za pod zob, za kar so skrbele ženske predstavnice s predsednico društva Mileno Lenko na čelu.
Malo daljši premor je prinesla tradicionalna malica z okusnimi praženimi jetrci, kislim zeljem in svežim kruhom, nato pa se je vse skupaj nadaljevalo s pripravo in izdelavo krvavic, jetrnih klobas in pečenic. K tem dobrotam, ki so se pozneje znašle na velikih krožnikih, so spadali še okusna pečenka, pražen krompir in praženo kislo zelje.
Opisano je bilo na voljo obiskovalcem koče od 16. ure dalje, vse skupaj pa je trajalo še dolgo v noč in tudi naslednji dan, ko so naredili še kranjske klobase za malico na nočnem božičnem pohodu iz Tabora do njihove koče, ki je prav tako ena od tradicionalnih prireditev društva.
Med pranjem črev
Predsednica Milena Lenko pravi: »Letošnje tradicionalne koline so uspele kot vedno, hkrati pa si kar težko predstavljam, da je za nami že 20 let, odkar smo se lotili tovrstne organizacije. Že precej let sem kot predsednica vpeta v to dogajanje in moram reči, da je to prijeten in predvsem družaben dogodek, ki nas povezuje in nam daje voljo in elan tudi za vso drugo aktivnost v društvu. Vse skupaj se je začelo na pobudo prvega predsednika Leopolda Topovška, in to z namenom, da se ob koncu sezone, ko kočo zapremo, malo poveselimo in se zahvalimo vsem, ki so vsak teden opravljali dežurstva pri koči, in vsem preostalim aktivnim članom za njihovo delo v društvu. Tako je še zdaj.«
