LJUBLJANA
Pod Prešernom priljubljeno shajališče mladih in turistov
Prešernov trg je današnjo podobo začel dobivati v 17. stoletju, končno pa dobil leta 1987.
Odpri galerijo
Litoželezno ograjo starega frančiškanskega mostu so 1932. zamenjali kamniti stebrički Plečnikovega tromostovja. Foto: Boris Dolničar
Ljubljanski Prešernov trg se je razvil iz srednjeveškega križišča pred Špitalskimi vrati, ki so vodila v obzidano mesto. Sedanjo podobo je začel dobivati v 17. stoletju, ko so avguštinci postavili cerkev Marijinega oznanjenja s samostanom. Po njej je trg nosil ime Marijin trg do 1949., ko se je preimenoval v Prešernov trg.
Ko so proti koncu 18. stoletja začeli podirati mestno obzidje, so pred cerkvijo izravnali velik nezazidan prostor lijakaste oblike, naredili odtočne kanale in ga sredi 19. stoletja tlakovali. Na oblikovanje trga je pomembno vplival potres leta 1895, ki je porušil ali močno poškodoval veliko srednjeveških hiš v tem delu mesta. Še najbolj je prizanesel župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja, ki je zasnovana kot zgodnjebaročna enoladijska bazilika, katere srednji del fasade se dviga nad stranska vrata in se zaključuje s trikotnim čelom.
V samostanskem poslopju je znamenita knjižnica z okrog 70.000 knjižnimi enotami, med temi je pet srednjeveških rokopisov in 111 inkunabul. Na trgu je zrasla tudi neorenesančna trgovsko-stanovanjska palača, ki jo je 1896. dala zgraditi ljubljanska lekarniška družina Mayer. Tedaj so bile v njenem pritličju lekarna Josipa Mayerja, trgovina s papirjem J. Banovca in kavarna Prešeren, danes pa celoten spodnji prostor zaseda Centralna lekarna.
Pred palačo so 10. septembra 1905 postavili spomenik Francetu Prešernu, za katerega je granitni podstavek zasnoval arhitekt Maks Fabiani, pesnikov kip z muzo pesništva nad njim in reliefa pa so delo kiparja Ivana Zajca. V tem času so na nasprotni strani po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha v slogu dunajske secesije obnovili fasado in streho Hauptmannove hiše, v kateri je zdaj poslovalnica banke SKB. Zadnjo preobrazbo je doživel 1987., ko je arhitekt Edvard Ravnikar v geometrijskem središču trga zarisal krog in ga na novo tlakoval z granitnimi kockami.
Po cerkvi Marijinega oznanjenja je trg nosil ime do leta 1949.
Ko so proti koncu 18. stoletja začeli podirati mestno obzidje, so pred cerkvijo izravnali velik nezazidan prostor lijakaste oblike, naredili odtočne kanale in ga sredi 19. stoletja tlakovali. Na oblikovanje trga je pomembno vplival potres leta 1895, ki je porušil ali močno poškodoval veliko srednjeveških hiš v tem delu mesta. Še najbolj je prizanesel župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja, ki je zasnovana kot zgodnjebaročna enoladijska bazilika, katere srednji del fasade se dviga nad stranska vrata in se zaključuje s trikotnim čelom.
Po potresu leta 1895 se je podoba trga močno spremenila.
V samostanskem poslopju je znamenita knjižnica z okrog 70.000 knjižnimi enotami, med temi je pet srednjeveških rokopisov in 111 inkunabul. Na trgu je zrasla tudi neorenesančna trgovsko-stanovanjska palača, ki jo je 1896. dala zgraditi ljubljanska lekarniška družina Mayer. Tedaj so bile v njenem pritličju lekarna Josipa Mayerja, trgovina s papirjem J. Banovca in kavarna Prešeren, danes pa celoten spodnji prostor zaseda Centralna lekarna.
Litoželezno ograjo starega frančiškanskega mostu so 1932. zamenjali kamniti stebrički Plečnikovega tromostovja. Foto: Boris Dolničar
Pred palačo so 10. septembra 1905 postavili spomenik Francetu Prešernu, za katerega je granitni podstavek zasnoval arhitekt Maks Fabiani, pesnikov kip z muzo pesništva nad njim in reliefa pa so delo kiparja Ivana Zajca. V tem času so na nasprotni strani po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha v slogu dunajske secesije obnovili fasado in streho Hauptmannove hiše, v kateri je zdaj poslovalnica banke SKB. Zadnjo preobrazbo je doživel 1987., ko je arhitekt Edvard Ravnikar v geometrijskem središču trga zarisal krog in ga na novo tlakoval z granitnimi kockami.
