Pod vrhom zasavskega betonskega Everesta

S poslavljanjem rudarske panoge v Zasavju iščejo in razvijajo turistične ideje ter zanimivosti tudi iz minevajoče industrije, ki je revirske doline in tudi precej širše območje močno prežemala 250 let. Neizkoriščenje idej o ohranjanju spominov na preteklost za prihodnje generacije bi bilo ne le škoda, ampak tudi napaka.

V Zasavju je na nekdaj močno panogo črnega zlata že nekaj modernih spominov. Virtualni rudarski muzej 4. Dritl, knapovski stanovanji na Njivi, kip Prometeja, Drajeršoht, društvo Perkmandeljc, tek Jamatlon, ženski podzemni rudniški tek iz Hrastnika v Trbovlje, muzej rudarskih predmetov, učne rudarske poti in kip Perkmandeljca v Zagorju so nekatere uresničene ideje, s katerimi preteklost zasavskih dolin ne bo utonila v pozabo.

V Trbovljah so se letos odločili, da vzpostavijo še eno, prav tako z rudarsko preteklostjo povezano zanimivost. Idejo so preprosto poimenovali Od dimnika do dimnika. Gre za turistično pot, ki povezuje zanimive točke v Trboveljski dolini, v celoto bi povezali najvišji evropski dimnik, 4. Dritl in sobo Pobeg iz rudnika, s kolesom od dimnika do dimnika, Ajnzer in rudniško jamo, Zasavski muzej Trbovlje, sobo Ane Dimnik in Zavod za mladino in šport Trbovlje.
 

S strehe Evrope pod zemljo

Na startu, pri nekdanji termoelektrarni, bi bili vodeni sprehodi po energetski poti in ogled najvišjega dimnika v Evropi. V notranjosti dimnika bi bila videopredstavitev, doživetje virtualnega vzpona na dimnik, vzponi pa bi bili tudi resnični. Betonski železni orjak, ki sega 360 metrov v višino, je letos slavil 45. rojstni dan, in splezati nanj je zagotovo posebno doživetje. Vrh sega celo nad nekatere okoliške hribe, Zasavci pa zanj radi rečejo, da je tako visok, da predira oblake in še ptice letajo globoko pod vrhom zasavskega betonskega Mont Everesta.

Z vrha najvišje evropske stavbe in 7. najvišjega dimnika na svetu bi se spustili pod zemljo, v natančni umetni posnetek zasavskega rudniškega rova v rudarskem muzeju 4. Dritl. Rov je opremljen s starimi, resničnimi rudarskimi predmeti, od vagonov, svetilk, telefonske centrale, reševalne postaje, oblačil in predmetov rudarjev in podobno. Vodeni ogledi bi bili tako za posameznike kot skupine. Virtualna soba pobega Pobeg iz rudnika bi bila za skupine do šest ljudi, ki se sami spopadejo z igrami in nalogami ter rešijo rudarje.



Sledila bi vožnja z električnimi kolesi Trajbi do znane picerije Dimnik, ki je v stavbi, v kateri je živela in delovala znamenita slovenska mati Ana Dimnik. Tam si lahko ogledamo njeno spominsko sobo. Knapovsko doživetje v živo bi bil obisk Ajnzerja in tamkajšnje rudniške jame z vodenim pohodom skozi še odprte jamske prostore in rove. Udeležili bi se ga lahko obiskovalci v starosti od 15 do 70 let, psihofizično sposobni za pohod po temnih, zaprtih, ravnih in poševnih jamskih poteh. Potrebni sta primerna obutev in kondicija, saj je svet pod površjem svet zase.
 

Nazaj v knapovski dan

V muzeju so na ogled različni predmeti in razstave, povezani z Zasavjem, med drugim stalna razstava Srečno črne doline o zgodovini Zasavja.

Malce nižje, v naselju, po domače imenovanem Njiva, sta urejeni rudarski stanovanji kot v času življenja knapov. V avtentičnem okolju stare rudarske kolonije Njiva obiskovalec spozna bivalno kulturo tistega časa, se preizkusi v starih knapovskih običajih in poskusi značilne rudarske jedi.



Zanimivo bi bilo, če bi vključili še ogled rudarskega kipa Prometeja, 8-metrske železne skulpture z laserskim žarkom nad Trbovljami, in najstarejše trboveljske hiše, znamenitega gradiča celjskih grofov. Njihovo lovsko bivališče še vedno stoji. Zdaj je to protokolarni objekt, v katerem so različne slovesne prireditve, tiskovne konference Občine Trbovlje, celo poroke.