VELIKE ZAMUDE
Podatki o številu smrti covidnih bolnikov v Sloveniji se ne ujemajo: to je razlog
Do odstopanj prihaja zaradi tedenskega usklajevanja podatkov vlade in NIJZ.
Odpri galerijo
Po podatkih ministrstva za zdravje je umrlo že 4035 covidnih bolnikov. To število je sicer za okoli 250 večje od tistega, ki bi ga dobili s seštevanjem vsakodnevnih vladnih poročil. A je ministrstvo 9. februarja začelo vsakotedensko usklajevanje evidenc umrlih s podatki NIJZ, ki se naslanja tudi na podatke centralnega registra prebivalstva.
Med podatki o skupnem številu smrti bolnikov s covidom 19 vlade oz. ministrstva za zdravje in NIJZ je bilo v preteklosti opaziti večja odstopanja, kar je bila posledica več dejavnikov. Vlada namreč dnevno objavlja podatke o umrlih, ki jih dobi iz poročila o hospitalizacijah in poročanja domov za starejše občane (DSO). Ti podatki beležijo smrti v zadnjih 24 urah in gre za preliminarne podatke.
Tudi NIJZ dobiva podatke o umrlih od bolnišnic in DSO, ki so uradni in končni, a pri pri poročanju prihaja do velikih zamud, tudi do meseca in pol. V tabelo o umrlih NIJZ umešča podatke za nazaj pod pravi dan, torej ko je posameznik umrl. Poleg tega pa NIJZ med umrle s covidom 19 šteje tudi vse, ki so umrli v 28 dneh po potrjeni okužbi z novim koronavirusom, pri čemer se naslanja tudi na podatke iz centralnega registra prebivalstva.
A sta vlada oz. ministrstvo za zdravje pred dvema tednoma uskladila svoje podatke s podatki NIJZ, tako je med 7. in 8. februarjem viden opazen skok, ko so vladno število umrlih uskladili za 257 oseb. Med 14. in 15. februarjem je razlika o številu smrti ena, čeprav je 15. umrlo pet bolnikov.
Na ministrstvu so pojasnili, da bodo redno tedensko izvajali uskladitev evidence s podatki NIJZ, saj so evidence NIJZ edine uradne za območje celotne Slovenije, saj so jim dolžni poročati vsi izvajalci. »Podatki, ki jih zbiramo na ministrstvu za zdravje, namreč niso uradni podatki, saj temeljijo na nedokončnem dnevnem poročanju s strani bolnišnic, domov za starejše (podatki o bolnikih, odpuščenih iz bolnišnic in umrlih) in NIJZ (dnevni podatki o testiranjih in odkritih okužbah).«
Naslednja težava pri usklajevanju pa je, da so podatki NIJZ zaradi omenjenih zamikov pri registraciji smrti za zadnja dva tedna nepopolni in se pozneje dopolnjujejo za nazaj. Taki zamiki so za tovrstne podatke običajni, zato tudi niso primerni za ažurno poročanje. »Novo usklajevanje torej na silo združuje dve časovni seriji, ki ne merita točno iste stvari. Poleg tega bolj ažurne podatke posodablja z manj ažurnimi. In to počne na način, ki nam ni razumljiv, saj iz pojasnil ni jasno, kako vkljub 'uskladitvi' pride do razhajanj med obema vrednostma.«
Pri sledilniku bodo sicer še naprej objavljali podatke o umrlih iz obeh virov, medtem ko vladnega hibridnega števila skupnih smrti zaradi navedenih pomanjkljivosti ne bodo objavljali. Glede na podatke sledilnika je skupno število smrti covidnih bolnikov 3784.
Med podatki o skupnem številu smrti bolnikov s covidom 19 vlade oz. ministrstva za zdravje in NIJZ je bilo v preteklosti opaziti večja odstopanja, kar je bila posledica več dejavnikov. Vlada namreč dnevno objavlja podatke o umrlih, ki jih dobi iz poročila o hospitalizacijah in poročanja domov za starejše občane (DSO). Ti podatki beležijo smrti v zadnjih 24 urah in gre za preliminarne podatke.
Tudi NIJZ dobiva podatke o umrlih od bolnišnic in DSO, ki so uradni in končni, a pri pri poročanju prihaja do velikih zamud, tudi do meseca in pol. V tabelo o umrlih NIJZ umešča podatke za nazaj pod pravi dan, torej ko je posameznik umrl. Poleg tega pa NIJZ med umrle s covidom 19 šteje tudi vse, ki so umrli v 28 dneh po potrjeni okužbi z novim koronavirusom, pri čemer se naslanja tudi na podatke iz centralnega registra prebivalstva.
A sta vlada oz. ministrstvo za zdravje pred dvema tednoma uskladila svoje podatke s podatki NIJZ, tako je med 7. in 8. februarjem viden opazen skok, ko so vladno število umrlih uskladili za 257 oseb. Med 14. in 15. februarjem je razlika o številu smrti ena, čeprav je 15. umrlo pet bolnikov.
Na ministrstvu so pojasnili, da bodo redno tedensko izvajali uskladitev evidence s podatki NIJZ, saj so evidence NIJZ edine uradne za območje celotne Slovenije, saj so jim dolžni poročati vsi izvajalci. »Podatki, ki jih zbiramo na ministrstvu za zdravje, namreč niso uradni podatki, saj temeljijo na nedokončnem dnevnem poročanju s strani bolnišnic, domov za starejše (podatki o bolnikih, odpuščenih iz bolnišnic in umrlih) in NIJZ (dnevni podatki o testiranjih in odkritih okužbah).«
Sledilnik za covid 19: Uskladitev je zgrešena
Pri sledilniku trdijo, da je ta uskladitev posledica nerazumevanja narave podatkov in s podatkovnega vidika zgrešena, na kar so tudi opozorili pristojne na ministrstvu. Kot opozarjajo, so v podatke o številu smrti NIJZ in vlade v veliki meri zajete iste smrti, a se ne prekrivajo popolnoma. Vladne številke na primer ne zajemajo oseb, ki so zaradi covida 19 umrle doma, ali pa ljudi, ki so v bolnišnicah ali domovih za starejše umrli zaradi drugih vzrokov (na drugih oddelkih), a so covid 19 preboleli v 28 dneh pred smrtjo. Po drugi strani pa NIJZ številke ne zajemajo oseb, ki so v bolnišnici ali domu za starejše umrli zaradi posledic covida 19, a več kot 28 dni po potrjeni okužbi.Naslednja težava pri usklajevanju pa je, da so podatki NIJZ zaradi omenjenih zamikov pri registraciji smrti za zadnja dva tedna nepopolni in se pozneje dopolnjujejo za nazaj. Taki zamiki so za tovrstne podatke običajni, zato tudi niso primerni za ažurno poročanje. »Novo usklajevanje torej na silo združuje dve časovni seriji, ki ne merita točno iste stvari. Poleg tega bolj ažurne podatke posodablja z manj ažurnimi. In to počne na način, ki nam ni razumljiv, saj iz pojasnil ni jasno, kako vkljub 'uskladitvi' pride do razhajanj med obema vrednostma.«
Pri sledilniku bodo sicer še naprej objavljali podatke o umrlih iz obeh virov, medtem ko vladnega hibridnega števila skupnih smrti zaradi navedenih pomanjkljivosti ne bodo objavljali. Glede na podatke sledilnika je skupno število smrti covidnih bolnikov 3784.