Naturalizirani Slovenci: med njimi Rade Šerbedžija, Jakov Fak, Merlene Ottey ... (FOTO)
Po postopku izredne naturalizacije oziroma 13. členu zakona o državljanstvu je Slovenija od osamosvojitve podelila nekaj več kot 11.000 državljanstev, samo lani okoli 320. Slovensko državljanstvo, kot pravi omenjeni člen zakona, lahko pridobi polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov.
Med pogoji je, da vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje oseba neprekinjeno živi v Sloveniji in ima urejen status tujca, a obstajajo tudi izjeme, ko gre za izjemen prispevek te osebe k razvoju, mednarodnemu ugledu in prepoznavnosti Slovenije. Obstoj posebnega državnega interesa predhodno ugotavlja vlada na podlagi mnenja pristojnega resornega organa. Postopek izpelje ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), običajno pa to traja kakšnih šest mesecev.
Primeri športnikov, ki so dobili državljanstvo po izredni naturalizaciji, so med najbolj znanimi. Spomnimo se kraljice atletskih stez, atletinje Merlene Ottey, pa košarkarjev Anthonyja Randolpha, Arriela McDonalda in Mika Tobeyja ter košarkarice Shante Evans, po izredni naturalizaciji sta Slovenca postala tudi Jekaterina Vedenejeva, naša prva predstavnica v ritmični gimnastiki, ki se je uvrstila na olimpijske igre, in najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak. Med znanimi imeni so tudi Nobelov nagrajenec za fiziko Duncan Haldane, čigar mati je Slovenka, igralec Rade Šerbedžija ter gledališka režiserka Ivana Djilas, ki je o tem napisala tudi knjigo. Sicer pa je bilo največ izrednih naturalizacij v zdravstvu.
»Odločitev za Slovenijo je bila najboljša v moji karieri,« je v nedavnem intervjuju za Delo povedala rokometašica Elizabeth Omoregie. V Atenah rojena športnica nigerijskih in bolgarskih korenin lahko temu zanimivemu narodnostnemu naboru doda še slovenske, saj je dobila državljanstvo po postopku izredne naturalizacije.
Kot je povedal Goran Cvijič, tehnični direktor reprezentanc pri Rokometni zvezi Slovenije, je bil ta primer naturalizacije edini pri njihovi zvezi v zadnjih desetih letih. To je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker je več let igrala za Krim.
Pomanjkanje kadra
Po izredni naturalizaciji je bilo sicer, kot kažejo podatki omenjenega ministrstva, največ državljanstev podeljenih slovenskim izseljencem in njihovim potomcem (to so tako imenovani nacionalni razlogi), sledijo pa osebe, ki delujejo v zdravstvu. Vsega skupaj je Slovenija sicer po izredni naturalizaciji sprejela 11.074 novih državljanov, najmanj v prvih dveh letih samostojnosti, največ v letih 2002, ko jih je bilo več kot 700, in 2008 (okoli 630). Lani in predlani jih je bilo po okoli 330.
Na ministrstvu za zdravje nam zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli pomagati z imeni naturaliziranih Slovencev, so pa povedali, da so od leta 2022 izdali 80 pozitivnih mnenj o obstoju koristi države zaradi razlogov, povezanih z zdravstvom. Največ jih je bilo za državljane tretjih držav, in sicer Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Rusije, Ukrajine pa tudi Hrvaške. Negativno mnenje so podali v petih primerih.
S prenehanjem družbenokoristnega delovanja prejemniki ne izgubijo državljanstva.
»Kadra v zdravstvu primanjkuje, zato je izredna naturalizacija izjemno pomembna. Tako lahko pridobimo kakovosten kader iz tujine, ki si želi delati v Republiki Sloveniji in tukaj graditi svojo kariero,« so poudarili.
Na ministrstvu za kulturo so med letoma 2020 in 2024 podali mnenje o 23 vlogah za izredno naturalizacijo, med letoma 2015 in 2019 pa o 27.
V uredbi je med drugim posebej urejeno področje gospodarstva. Resorno ministrstvo v tem primeru presoja koristi, kakršne so povečanje poslovnih povezav slovenskega gospodarstva s tujino, spodbujanje konkurenčnosti na mednarodnih trgih, možnost uvedbe novih tehnologij ter energetsko varčne proizvodnje oziroma takšne, ki ne onesnažuje okolja, odpiranje večjega števila delovnih mest višje stopnje zahtevnosti, povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov, spodbujanje izvoza in podobno.
6 mesecev običajno trajajo postopki.
