Podjetna in marljiva diamantna zakonca
Lončaričeva iz Negove tudi ob branju Novic ostajata na tekočem z dogajanjem doma in po svetu.
Odpri galerijo
Zakorakala sta že v sedmo desetletje zveze. FOTO: Oste Bakal
Marija oziroma Marica, kot jo večina imenuje, in Slavko Lončarič iz Lokavcev pri Negovi sta ena izmed tistih posameznikov na območju Gornje Radgone, Slovenskih goric, Pomurja in tudi širše, ki imata veliko znancev in prijateljev. Spadata namreč med najstarejšo podjetniško družino na tem območju. Domujeta v Lokavcih na nekdanji Halužjakovi domačiji, ki sta si jo kupila pred davnimi leti, da bi si uredila dom. Njuno življenje je bilo vseskozi razgibano, zato ga je v kratkih besedah težko opisati.
Marija, dekliško Ploj, se je rodila 23. januarja 1940 v Obratu pri Benediktu. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Benediktu, se je šolala na kmetijski šoli in se zaposlila kot administrativna delavka.
Po poroki se je posvetila administrativnim in knjigovodskim delom v moževem podjetju. Ob tem je skrbela za gospodinjstvo in vzgojo hčerk Tatjane in Irene ter sina Srečka. V hišo je vzela tri mesece staro Zdenko, tej je bila, vse dokler ni odrasla, druga mama. Marico in Slavka z obiski razveseljujejo vnuki Mitja, Manuel, Matej in Rok ter Mitjeva hčerka, pravnukinja Ella. Marica je bila in je še danes velika opora možu pri njegovem prizadevanju, tako v zasebnem kakor tudi v podjetniškem življenju. Tako se potrjuje znani slovenski rek, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. V življenju ji veliko pomeni delo na vrtu in vinogradu. Njun dom tudi danes, ko zdravje nekoliko peša, krasijo rože, ki jih z veseljem neguje in so njena velika ljubezen. Z možem najdeta zadovoljstvo tudi pri obdelavi vinograda. Veseli se obiskov otrok z njihovimi družinami, ki jima vedno stojijo ob strani, ko potrebujeta pomoč.
Slavko Lončarič se je rodil 11. maja 1937 v Negovi. Že kot otrok je izgubil mater, ki jo je nadomeščala, kot je dejal, dobra mačeha Marija, s katero se je kot vdovec poročil njegov oče Alojz. Kakor mnogi podeželski otroci se je tudi Slavko hitro osamosvojil. Prvo zaposlitev je našel v Zadrugi, nato pa v podjetju Klemos v Lenartu.
Ob delu se je izpopolnjeval in se podal med obrtnike. Bil je uspešen obrtnik in je vseskozi napredoval. V najboljših časih je zaposloval več kot 60 delavcev, ki so bili v večini bližnji domačini. Mnogi so se pri njem izučili krovsko-kleparskega poklica. Z upokojitvijo je podjetje in vodenje predal hčerki Tatjani in njenemu možu Miranu Lapiju. V podjetju je obdržal 30 odstotkov lastništva, v njem pa deluje kot prokurist. Slavko je bil in je še aktiven pri družbenopolitičnem delu v KS Negova in v občini Gornja Radgona. Dejaven je v društvih, zlati v PGD Negova, kjer je bil več mandatov tudi predsednik. Njegova zasluga je, da imajo gasilci sodoben in prostoren gasilski dom ter sodobno gasilsko opremo.
V KS Negova ima velike zasluge na področju razvoja infrastrukture in drugih področij. Kot ljubitelj narave je posvetil del življenja lovstvu in članstvu v Lovski družini Negova, kjer je opravljal številne društvene funkcije, med drugim je bil 14 let predsednik starešina. Vidni so tudi njegovi sledovi pri izgradnji lovskega doma, ki stoji v Črnem Hočju pri Negovi.
Zakonca Lončarič, ki sta v začetku lanskega leta praznovala diamantno poroko, 60-letnico skupnega življenja, bereta veliko časopisov, med njimi Slovenske novice, saj pravita, da morata ostati na tekočem z dogajanjem. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni sta aktivna v naravnem okolju, on v vinogradu, sadovnjaku, kleti, pod brajdami ipd., ona pa pri urejanju rož, lončnic in trajnic, ter na vrtu, kjer za domačo rabo prav ničesar ne zmanjka. Ko zunaj ni dela ali je mrzlo, imata na programu ročna dela, predvsem zato, da zadostita svoji želji po ustvarjanju in preženeta dolgočasje.
Tukaj je v ospredju Marica, toda pri izdelovanju čudovitih prtičkov, rož, košaric in podobnih reči ne le za božič in veliko noč, temveč za splošno rabo, je zraven ves čas za pomoč tudi Slavko. Poleg tega sta še danes aktivna v številnih društvih in organizacijah, za svoje življenjsko delo sta prejela tudi številna priznanja in nagrade. Zlasti Slavko, ki je za vse, kar je naredil za širšo skupnost, častni občan občine Gornja Radgona.
Za uspešnim moškim uspešna ženska
Marija, dekliško Ploj, se je rodila 23. januarja 1940 v Obratu pri Benediktu. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Benediktu, se je šolala na kmetijski šoli in se zaposlila kot administrativna delavka.
Še danes sta polno zaposlena. Foto: Ludvik Kramberger
Po poroki se je posvetila administrativnim in knjigovodskim delom v moževem podjetju. Ob tem je skrbela za gospodinjstvo in vzgojo hčerk Tatjane in Irene ter sina Srečka. V hišo je vzela tri mesece staro Zdenko, tej je bila, vse dokler ni odrasla, druga mama. Marico in Slavka z obiski razveseljujejo vnuki Mitja, Manuel, Matej in Rok ter Mitjeva hčerka, pravnukinja Ella. Marica je bila in je še danes velika opora možu pri njegovem prizadevanju, tako v zasebnem kakor tudi v podjetniškem življenju. Tako se potrjuje znani slovenski rek, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. V življenju ji veliko pomeni delo na vrtu in vinogradu. Njun dom tudi danes, ko zdravje nekoliko peša, krasijo rože, ki jih z veseljem neguje in so njena velika ljubezen. Z možem najdeta zadovoljstvo tudi pri obdelavi vinograda. Veseli se obiskov otrok z njihovimi družinami, ki jima vedno stojijo ob strani, ko potrebujeta pomoč.
Slavko Lončarič se je rodil 11. maja 1937 v Negovi. Že kot otrok je izgubil mater, ki jo je nadomeščala, kot je dejal, dobra mačeha Marija, s katero se je kot vdovec poročil njegov oče Alojz. Kakor mnogi podeželski otroci se je tudi Slavko hitro osamosvojil. Prvo zaposlitev je našel v Zadrugi, nato pa v podjetju Klemos v Lenartu.
61
let sta že poročena.
let sta že poročena.
Ob delu se je izpopolnjeval in se podal med obrtnike. Bil je uspešen obrtnik in je vseskozi napredoval. V najboljših časih je zaposloval več kot 60 delavcev, ki so bili v večini bližnji domačini. Mnogi so se pri njem izučili krovsko-kleparskega poklica. Z upokojitvijo je podjetje in vodenje predal hčerki Tatjani in njenemu možu Miranu Lapiju. V podjetju je obdržal 30 odstotkov lastništva, v njem pa deluje kot prokurist. Slavko je bil in je še aktiven pri družbenopolitičnem delu v KS Negova in v občini Gornja Radgona. Dejaven je v društvih, zlati v PGD Negova, kjer je bil več mandatov tudi predsednik. Njegova zasluga je, da imajo gasilci sodoben in prostoren gasilski dom ter sodobno gasilsko opremo.
Marica izdeluje čudovite prtičke. Foto: Ludvik Kramberger
V KS Negova ima velike zasluge na področju razvoja infrastrukture in drugih področij. Kot ljubitelj narave je posvetil del življenja lovstvu in članstvu v Lovski družini Negova, kjer je opravljal številne društvene funkcije, med drugim je bil 14 let predsednik starešina. Vidni so tudi njegovi sledovi pri izgradnji lovskega doma, ki stoji v Črnem Hočju pri Negovi.
Častni občan
Zakonca Lončarič, ki sta v začetku lanskega leta praznovala diamantno poroko, 60-letnico skupnega življenja, bereta veliko časopisov, med njimi Slovenske novice, saj pravita, da morata ostati na tekočem z dogajanjem. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni sta aktivna v naravnem okolju, on v vinogradu, sadovnjaku, kleti, pod brajdami ipd., ona pa pri urejanju rož, lončnic in trajnic, ter na vrtu, kjer za domačo rabo prav ničesar ne zmanjka. Ko zunaj ni dela ali je mrzlo, imata na programu ročna dela, predvsem zato, da zadostita svoji želji po ustvarjanju in preženeta dolgočasje.
Še danes sta oba aktivna v številnih društvih in organizacijah, za svoje življenjsko delo sta prejela tudi številna priznanja in nagrade.
Tukaj je v ospredju Marica, toda pri izdelovanju čudovitih prtičkov, rož, košaric in podobnih reči ne le za božič in veliko noč, temveč za splošno rabo, je zraven ves čas za pomoč tudi Slavko. Poleg tega sta še danes aktivna v številnih društvih in organizacijah, za svoje življenjsko delo sta prejela tudi številna priznanja in nagrade. Zlasti Slavko, ki je za vse, kar je naredil za širšo skupnost, častni občan občine Gornja Radgona.
