DOBRE ZGODBE
Podjetniki se trudijo, da bi preživeli
Klub slovenskih podjetnikov izpostavil dobre podjetniške zgodbe iz koronske krize.
Odpri galerijo
Mnogo slovenskih podjetij je družbeno odgovornih. FOTO: Shutterstock
Klub slovenskih podjetnikov (SBC) je z natečajem Podjetna Slovenija iskal dobre zgodbe med slovenskimi podjetji, ki so premagala koronsko krizo in se nanjo hkrati odzvala družbeno odgovorno. Izbrali so tri projekte podjetij Lotrič Meroslovje, Optiweb in Optiprint, ki so danes predstavila, kako so kljub krizi ustvarila nove priložnosti.
Po besedah predsednika SBC Jureta Kneza je koronska kriza pokazala, da so slovenska podjetja družbena odgovorna. Epidemija je hudo udarila po gospodarstvu, številni so bili čez noč postavljeni na rob preživetja. Vendar pa smo Slovenci po njegovih besedah trdoživi, prilagodljivi in sposobni prebroditi vse mogoče krize.
Izvršni direktor SBC Goran Novković je ob tem izrazil zadovoljstvo, da lahko tudi v tako težkih časih postrežejo z dobrimi zgodbami. »Prav v krizi se je pokazal pomen podjetnosti.«
Komisija, ki je izbirala dobre zgodbe na natečaju, je ocenjevala tri ključne kriterije, in sicer odziv na razmere, širšo družbeno korist in podjetnost. »Prav v krizi se je pokazal pomen podjetnosti,« je dejal podpredsednik upravnega odbora SBC Martin Jezeršek.
Prva zgodba predstavlja medicinski respirator Diham. »Sloveniji smo želeli zagotoviti svoj respirator. Vse skupaj je bilo pospremljeno z veliko odgovornostjo, da bi v primeru potreb lahko bil uporabljen. Kar bi pomenilo, da lahko zdravniško oskrbo nudimo vsem bolnikom in nam ne bi bilo treba izbirati, kdo bo deležen pomoči. Naprava sicer ne potrebuje stisnjenega zraka, zato jo je mogoče uporabiti kjer koli,« je dejal lastnik in generalni direktor podjetja Lotrič meroslovje Marko Lotrič. Kot je pojasnil, so razvili turbinski respirator z lastnim motorjem, ki za delovanje potrebuje električno energijo in ob potrebi dodajanja kisika še jeklenko. »Razvoj še poteka, saj ga želimo postaviti tudi na trg in v okolja, kot so domovi za starejše, kjer doslej niso bili prisotni.«
Druga zgodba je o projektu Trgovinca podjetja Optiveb, ki je strankam, predvsem manjšim lokalnim podjetjem, omogočil enostavno postavitev spletne trgovine v prvem valu. Direktor spletne agencije Optiweb Miha Lavtar je dejal, da je šlo predvsem za pomoč lokalnim ponudnikom hrane in pijače. »Kmetje in pa ostali obrtniki niso vešči spleta in jim je to španska vas, zato jih je bilo težko prepričati, da to potrebujejo,« je pojasnil. Ob njihovi pomoči so tako podjetja, ki so imela delavce že na čakanju, v krizi okrepila prodajo in še povečala število delavcev. »Za trgovino so plačali par sto evrov, ostalo je bila provizija, odvisna od uspeha.«
Tretja izpostavljena zgodba pa je projekt družbe Optiprint, ki je ponudila kratkoročno izposojo multifunkcijske naprave za skeniranje in tiskanje na domu, da bi olajšali šolanje in delo na domu. »Hitro se je namreč pokazalo, da za nemoteno in učinkovito delo od doma potrebuješ tudi možnost tiskanja in skeniranja na domu. Marsikomu je bilo v pomoč, če si je lahko gradivo natisnil,« je pojasnil direktor Optiprinta Alen Osterman. V ta namen so storitev najema, ki so jo sicer doslej ponujali le za dolgoročni najem, ponudili za krajši čas, najemnino pa določili v višini enega evra na dan. V to ceno so vključili vso podporo pri namestitvi in uporabi. »Poskrbimo tudi, da se nobena kartuša ne zavrže, da se vse vrne in uporabniki dobijo nazaj polne sete kartuš.«
Po besedah predsednika SBC Jureta Kneza je koronska kriza pokazala, da so slovenska podjetja družbena odgovorna. Epidemija je hudo udarila po gospodarstvu, številni so bili čez noč postavljeni na rob preživetja. Vendar pa smo Slovenci po njegovih besedah trdoživi, prilagodljivi in sposobni prebroditi vse mogoče krize.
Izvršni direktor SBC Goran Novković je ob tem izrazil zadovoljstvo, da lahko tudi v tako težkih časih postrežejo z dobrimi zgodbami. »Prav v krizi se je pokazal pomen podjetnosti.«
Komisija, ki je izbirala dobre zgodbe na natečaju, je ocenjevala tri ključne kriterije, in sicer odziv na razmere, širšo družbeno korist in podjetnost. »Prav v krizi se je pokazal pomen podjetnosti,« je dejal podpredsednik upravnega odbora SBC Martin Jezeršek.
Projekt: Medicinski respirator Diham
Prva zgodba predstavlja medicinski respirator Diham. »Sloveniji smo želeli zagotoviti svoj respirator. Vse skupaj je bilo pospremljeno z veliko odgovornostjo, da bi v primeru potreb lahko bil uporabljen. Kar bi pomenilo, da lahko zdravniško oskrbo nudimo vsem bolnikom in nam ne bi bilo treba izbirati, kdo bo deležen pomoči. Naprava sicer ne potrebuje stisnjenega zraka, zato jo je mogoče uporabiti kjer koli,« je dejal lastnik in generalni direktor podjetja Lotrič meroslovje Marko Lotrič. Kot je pojasnil, so razvili turbinski respirator z lastnim motorjem, ki za delovanje potrebuje električno energijo in ob potrebi dodajanja kisika še jeklenko. »Razvoj še poteka, saj ga želimo postaviti tudi na trg in v okolja, kot so domovi za starejše, kjer doslej niso bili prisotni.«
Projekt: Trgovinca
Druga zgodba je o projektu Trgovinca podjetja Optiveb, ki je strankam, predvsem manjšim lokalnim podjetjem, omogočil enostavno postavitev spletne trgovine v prvem valu. Direktor spletne agencije Optiweb Miha Lavtar je dejal, da je šlo predvsem za pomoč lokalnim ponudnikom hrane in pijače. »Kmetje in pa ostali obrtniki niso vešči spleta in jim je to španska vas, zato jih je bilo težko prepričati, da to potrebujejo,« je pojasnil. Ob njihovi pomoči so tako podjetja, ki so imela delavce že na čakanju, v krizi okrepila prodajo in še povečala število delavcev. »Za trgovino so plačali par sto evrov, ostalo je bila provizija, odvisna od uspeha.«
Projekt: Optiprint
Tretja izpostavljena zgodba pa je projekt družbe Optiprint, ki je ponudila kratkoročno izposojo multifunkcijske naprave za skeniranje in tiskanje na domu, da bi olajšali šolanje in delo na domu. »Hitro se je namreč pokazalo, da za nemoteno in učinkovito delo od doma potrebuješ tudi možnost tiskanja in skeniranja na domu. Marsikomu je bilo v pomoč, če si je lahko gradivo natisnil,« je pojasnil direktor Optiprinta Alen Osterman. V ta namen so storitev najema, ki so jo sicer doslej ponujali le za dolgoročni najem, ponudili za krajši čas, najemnino pa določili v višini enega evra na dan. V to ceno so vključili vso podporo pri namestitvi in uporabi. »Poskrbimo tudi, da se nobena kartuša ne zavrže, da se vse vrne in uporabniki dobijo nazaj polne sete kartuš.«
