Podpora SDS vztrajno raste, Lukšič: »Gibanje Svoboda dela zelo slabo« (VIDEO)

Stranka SDS je minulo soboto zaznamovala 36. obletnico ustanovitve, na slovesnosti v Laškem pa je zbrane seveda nagovoril njihov predsednik Janez Janša. Obregnil se je ob aktualno vlado ter izpostavil dejstvo, da ji podpora strmo pada, in to že mnogo mesecev zapored.

Če bi bile parlamentarne volitve prejšnji teden, bi denimo Gibanje Svoboda izbralo 12,7 odstotka volivcev, SDS pa 23,7, je pokazal zadnji barometer, ki ga za Delo izvaja inštitut Mediana. Gre za največji razkorak med prvim in drugim v tem mandatu, čeprav se je krivulja začela obračati v prid SDS že predlansko pomlad.

To je seveda jasno tudi članom največje opozicijske stranke, ki so do dela vlade vedno bolj kritični in se, ne prav po tihem, že pripravljajo na novo zmago na parlamentarnih volitvah. »Gibanje Svoboda, instant stranka, ki je predvsem zaradi rušenja zdravstvenih ukrepov in zaradi medijskih monopolov v času pandemije na zadnjih volitvah dobila 41 poslanskih mandatov, je v prostem javnomnenjskem padu. Povsem očitno je, da tranzicijska levica na naslednjih volitvah ne bo več stavila nanjo kot na stranko, ki lahko dobi relativno večino,« je v nagovoru ob obletnici stranke dejal Janša.

In še: »Zgodovina nas uči, da bližje je neki režim svojemu koncu, bolj nor postaja. Kdor bolj od blizu spremlja parlamentarne seje, lahko nazorno vidi, kje smo glede tega danes v Sloveniji. Golobarjenje je preseglo vse meje. Nima dna. Omejeno je le s časom trajanja. Ta pa se na srečo hitro izteka.«

Janša je ob tem dodal, da je SDS programsko in kadrovsko pripravljena na naslednji vladni mandat, v času, ko jo »Slovenija najbolj potrebuje«, pa da stopa v obdobje največje politične moči.

SDS je obdobje največje politične moči že dosegla

S to oceno se sicer ne strinja politolog in politik ter nekdanji minister Igor Lukšič, ki je za Slovenske novice dejal, da so zlati časi SDS mimo. »SDS je že imela obdobje največje politične moči in tega ne bo več dosegla. Tega ne bo več dosegla zato, ker je zastavila vladanje preveč ozko, omejeno na stranko in še na blok, nikakor pa se ni izkazala kot stranka, ki vsaj poizkuša ujeti veter večine države in vodilnih skupin v državi,« pravi Lukšič, ki pa ga niti Gibanje Svoboda ni navdušilo.

»Konglomerat po imenu Gibanje Svoboda dela zelo slabo, slabo dela nekako zakriva z močnimi marketinškimi vložki in dejavnostjo. Ne dela koalicij, ki bi bolj ali manj trajno Slovenijo peljale v dvig kvalitete življenja za vse,« meni Lukšič, ki je ob tem kot tipični primer izpostavil energetsko politiko ter »napoved obdavčevanja tistih ljudi, ki so vlagali v stanovanja in hiše, ne pa v potovanja, obleke in avtomobile«. »Pri davkih niso zastavili obdavčitve tistih, ki so z denacionalizacijo, refevdalizacijo in privatizacijo po politični poti prišli do enormnega premoženja, temveč so se spravili na del nižjega srednjega sloja,« je bil oster bivši minister.

Res je, da v zadnjem času podpora Gibanju Svoboda upada in podpora SDS raste, se strinja sociolog in publicist Matevž Tomšič. »To je v prvi vrsti posledica kaotičnosti in neučinkovitosti vladajoče koalicije (za kar je najbolj odgovorna največja vladna stranka). Vendar bi bilo zelo preuranjeno, če bi na podlagi tega napovedovali rezultat naslednjih parlamentarnih volitev (rednih ali predčasnih),« dodaja.

Velik del volivcev je še vedno neopredeljen. In do volitev se lahko zgodi marsikaj, tudi pojav kakšnega »novega obraza«, še pravi Tomšič.