ZAKON O VODAH
Soočili so mnenja: kako naj glasujemo na nedeljskem referendumu?
Predstavljamo stališča obeh strani.
Odpri galerijo
Na levi strani tribune so nasprotniki zakona, na desni podporniki in neodločeni. FOTO: RTV Slovenija
Na referendumski oddaji na TV Slovenija so pred nedeljskim referendumom o zakonu o vodah soočili mnenje tisti, ki noveli nasprotujejo, in tisti, ki se z novelo strinjajo. Medtem ko tisti, ki zakon podpirajo, pravijo, da je zakon korak naprej in da bo onemogočil zasebnikom graditi na priobalnem pasu, pa nasprotniki menijo, da so izjeme v zakonu, ki dopuščajo gradnjo parkirišč, bencinskih črpalk, hotelov in restavracij, nedopustne.
Andrej Vizjak, minister za okolje, bo glasoval za: Z zakonom ne bo dovoljeno graditi objektov, ki bi poslabšali stanje voda in z zakonom ne morejo poslabšati poplavne varnosti. Ne bom dopustil, da bi se na priobalnem zemljišču gradili objekti, ki bi poslabšali stanje voda, imeli negativni vpliv na pitno voda ali poslabšali poplavno varnost. Že zdaj je dovoljeno na priobalnem pasu graditi hiše in vile, z novim zakonom to ne bi bilo mogoče. Z novelo brišemo in dodajamo izjemo za objekte javne rabe in enostavne objekte in zmanjšujemo pritisk gradnje zasebnih objektov na priobalnem delu. Ta zakon ima še en cilj: zagotoviti več denarja za poplavno varnost in vzdrževanje odtokov. Na kraj pameti mi ne bi padlo, da bi sprejeli zakon, ki bi bil škodljiv za slovensko vodo. /.../ Zakon prinaša dve pomembni koristi, škoda pa je le ena, in to je, da tisti zasebnik, ki bi rad gradil ob vodi in na vodi, tega ne bo mogel.
Jernej Pavlič (SAB) bo glasoval proti: Zakon dodaja izjeme in bodo nekateri prek zvez in poznanstev prišli do obalnega dela.
Igor Jurišič (Stranka mladih zeleni Evrope): Med izjeme sta prišli gradnja enostavnih objektov in objektov javne rabe, kar pomeni, da bi tajkun lahko zgradil butični hotel.
Miha Stegel, proti: Korupcija in podjetja se nimajo vtikati v okolje. Prihajam iz Anhovega in nihče ne bi smel imeti takšnih težav s pitno vodo, kot jih imamo mi. Vprašanje je, kdo ščiti pitno vodo. To bi moral biti Vizjak in direkcija za pitno vodo, a to niso. Če se minister in direkcija uklanjajo podjetjem, to ni varovalka. Potrebujemo strožji zakon in brez izjem, kot jih daje ta novela.
Boštjan Tavčar (Piratska stranka Slovenija), proti: Vlada je obravnavo dala po skrajšanem postopku, čas javne obravnave je bil 15 dni. Vlada nobenega predloga iz javne obravnave ni upoštevala. Člen o gradnji objektov, ki hranijo nevarne stvari, je bil k sreči črtan, a se sploh ne bi smel znajti v tem zakonu. Stroka je proti zakonu, ker je ta zakon slab.
Alenka Kreč Bricelj (Društvo Smetumet), proti: Ta zakon je slab, zato je treba glasovati proti.
Filip Dobranić (Danes je nov dan), proti: Ne zaupam vladi. Deluje zahrbtno, ker skriva stvari pred javnostjo. Če je zakon dober, zakaj strokovnjaki niso zraven, na tribuni, ki je za zakon, pa sedijo le politiki in ne strokovnjaki.
Sara Kosirnik (Greenpeace Slovenija), proti: Zaupam v znanost, zato bom glasovala proti. Zakonu nasprotuje praktično celotna slovenska stroka. Vsi znanstveniki in strokovnjaki opozarjajo na to, kakšne škodljive posledice bo zakon imel za naravo in človeka. Med nami sedi 17 naravoznanstvenih organizacij. Zakona ni podprla niti ena sama strokovna organizacija.
Brane Golubović (LMŠ), proti: Smo proti zakonu vse od začetka. Je proti interesu ljudi in stroke. Ni strokovnega združenja, ki bi si danes upalo sedeti med šestimi politiki, nato pa minister pove, da gre za strokovni zakon. Zakon je preveč tvegan za vodo.
Bojan Podkrajšek (SDS), za: Zakon govori o zdravi čisti vodi. Gre za večjo zaščito okolja, varovanje obal, rek, jezer in morja. Gre za večjo poplavno varnost. S tem zakonom bomo namenili več denarja za čiščenje vodotokov.
Andreja Slameršek (Društvo za preučevanje rib Slovenije), proti: Želim, da se ohrani bogastvo narave. Za sabo imamo že kar nekaj bitk. Minister je rekel, da nikakor ne bi škodoval vodam, a je prav on v prejšnji službi vodil enega izmed najškodljivejših projektov, ki poslabšujejo stanje površinskih in podzemnih voda. Prav HE Mokrice bo uničila tamkajšnji habitat. Ribe so med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami. Ta zakon bo posegel in škodoval ribam in njihovemu habitatu. Smo v obdobju hude krize raznovrstnosti živali, denar pa bi vlada namenila za betoniranje.
Gaja Brecelj (Umanotera), proti: Naša voda še nikoli ni bila tako ogrožena. Slovenija se promovira kot zelena turistična destinacija in take gradnje, ki jih namerava dopustiti ta zakon, uničuje razvoj zelenega turizma. Pogled na vode, gozdove in reke bodo kazili bencinske črpalke, restavracije, hoteli, parkirišča, nakupovalna središča, oglasni panoji v velikosti 40 m2, to so tisti objekti v javni rabi in so dodani v izjeme.
Barbara Čenčur Curk, proti: Velik pritisk je na prostorske plane in spremembe namembnosti, kar se dogaja na poplavnih območjih, pozneje pa bi se na priobalnih območjih. Problem odpadnih vodah bo viden pri restavracijah, kot je bilo to vidno v Blejskem jezeru, ki se je obarvalo v krvavo rdečo barvo. Gradnje pomenijo veliko nevarnost za podzemne vode in s tem na pitne vode. Gradnje zahtevajo utrditev brežin, kar pomeni tudi več betoniranja.
Gregor Perič (SMC), za: Iščemo rešitve, ki so trajne. Če si želimo razvoj, je treba sprejeti nekaj kompromisov. To lahko premakne Slovenijo naprej. Lahko pa se odločimo, da ne bomo več imeli nobenega posega v nobeno vodno telo. Žalosti me, saj je bil referendum povsem nepotreben. Bilo je veliko manipulacij in lažnih informacij, o tem, da se bo voda privatizirala in marsikdo je bil zaveden. Vsi smo za to, da je treba vodo zaščiti, referendumska kampanja pa se je izkazala bolj za to, ali smo za vlado ali proti njej.
Zvonko Lah (Zelena Akademija Slovenije), neopredeljen: Slišali smo, da bomo s tem zakonom izgubili pitno vodo, kar ni res. Pozdravljamo nekatere stvari v zakonu: da se priskrbi 17 milijonov za urejanje vodotokov, ki so bili 30 let zanemarjeni, in da je vlada iz evropskih sredstev 'izpogojevala' sredstva za vodooskrbo in odvajanje odpadnih voda, po drugi strani pa obsojamo to, da ko je bilo leta 2016 z ustavo določena pravica do potne vode, ni bilo narejeno nič. Prizadevali si bomo, da se zakon spremeni in ta zakon je treba iz temeljev spremeniti in izboljšati.
Nejc Škod (Društvo mladi Zeleni Slovenije), neopredeljen: Od nasprotnikov smo slišali, da gre za razprodajo vodnih virov, kar ne drži. S populizmom se ne moremo strinjati. Veseli nas, da je vlada umaknila 4. člen zakona.
Tomaž Ogrin, magister kemije: Ta zakon ima precej lukenj, ki se dajo zlorabljati. Treba je narediti nov zakon, ki bo takoj preskrbel pitno vodo vsem tistim, ki je še nimajo. Po tem zakonu to še ni možno.
Andrej Vizjak, minister za okolje, bo glasoval za: Z zakonom ne bo dovoljeno graditi objektov, ki bi poslabšali stanje voda in z zakonom ne morejo poslabšati poplavne varnosti. Ne bom dopustil, da bi se na priobalnem zemljišču gradili objekti, ki bi poslabšali stanje voda, imeli negativni vpliv na pitno voda ali poslabšali poplavno varnost. Že zdaj je dovoljeno na priobalnem pasu graditi hiše in vile, z novim zakonom to ne bi bilo mogoče. Z novelo brišemo in dodajamo izjemo za objekte javne rabe in enostavne objekte in zmanjšujemo pritisk gradnje zasebnih objektov na priobalnem delu. Ta zakon ima še en cilj: zagotoviti več denarja za poplavno varnost in vzdrževanje odtokov. Na kraj pameti mi ne bi padlo, da bi sprejeli zakon, ki bi bil škodljiv za slovensko vodo. /.../ Zakon prinaša dve pomembni koristi, škoda pa je le ena, in to je, da tisti zasebnik, ki bi rad gradil ob vodi in na vodi, tega ne bo mogel.
Jernej Pavlič (SAB) bo glasoval proti: Zakon dodaja izjeme in bodo nekateri prek zvez in poznanstev prišli do obalnega dela.
Igor Jurišič (Stranka mladih zeleni Evrope): Med izjeme sta prišli gradnja enostavnih objektov in objektov javne rabe, kar pomeni, da bi tajkun lahko zgradil butični hotel.
Miha Stegel, proti: Korupcija in podjetja se nimajo vtikati v okolje. Prihajam iz Anhovega in nihče ne bi smel imeti takšnih težav s pitno vodo, kot jih imamo mi. Vprašanje je, kdo ščiti pitno vodo. To bi moral biti Vizjak in direkcija za pitno vodo, a to niso. Če se minister in direkcija uklanjajo podjetjem, to ni varovalka. Potrebujemo strožji zakon in brez izjem, kot jih daje ta novela.
Matej Vatovec (Levica), proti: Zakon je škodljiv in omogoča, da se na priobalnem delu gradi, da se razkrajajo vodne vire in se onemogoča dostop do vode.
Andrej Černigoj (Nova Slovenija Krščanski demokrati), za: Spremembe zakona imajo pozitivne učinke na okolje – omejuje posege v priobalne pasove in se prepoveduje gradnja zasebnih in nevarnih objektov v bližini voda. Veliko hiš in vil se je v preteklosti zgradilo. Naš predlog ščiti slovensko zdravo pitno vodo in ohranja biotsko raznovrstnost.
Neva Grašič (SD), proti: Gre za škodljivo politiko in škodljiv zakon o vodah.Andrej Černigoj (Nova Slovenija Krščanski demokrati), za: Spremembe zakona imajo pozitivne učinke na okolje – omejuje posege v priobalne pasove in se prepoveduje gradnja zasebnih in nevarnih objektov v bližini voda. Veliko hiš in vil se je v preteklosti zgradilo. Naš predlog ščiti slovensko zdravo pitno vodo in ohranja biotsko raznovrstnost.
Boštjan Tavčar (Piratska stranka Slovenija), proti: Vlada je obravnavo dala po skrajšanem postopku, čas javne obravnave je bil 15 dni. Vlada nobenega predloga iz javne obravnave ni upoštevala. Člen o gradnji objektov, ki hranijo nevarne stvari, je bil k sreči črtan, a se sploh ne bi smel znajti v tem zakonu. Stroka je proti zakonu, ker je ta zakon slab.
Alenka Kreč Bricelj (Društvo Smetumet), proti: Ta zakon je slab, zato je treba glasovati proti.
Filip Dobranić (Danes je nov dan), proti: Ne zaupam vladi. Deluje zahrbtno, ker skriva stvari pred javnostjo. Če je zakon dober, zakaj strokovnjaki niso zraven, na tribuni, ki je za zakon, pa sedijo le politiki in ne strokovnjaki.
Sara Kosirnik (Greenpeace Slovenija), proti: Zaupam v znanost, zato bom glasovala proti. Zakonu nasprotuje praktično celotna slovenska stroka. Vsi znanstveniki in strokovnjaki opozarjajo na to, kakšne škodljive posledice bo zakon imel za naravo in človeka. Med nami sedi 17 naravoznanstvenih organizacij. Zakona ni podprla niti ena sama strokovna organizacija.
Brane Golubović (LMŠ), proti: Smo proti zakonu vse od začetka. Je proti interesu ljudi in stroke. Ni strokovnega združenja, ki bi si danes upalo sedeti med šestimi politiki, nato pa minister pove, da gre za strokovni zakon. Zakon je preveč tvegan za vodo.
Bojan Podkrajšek (SDS), za: Zakon govori o zdravi čisti vodi. Gre za večjo zaščito okolja, varovanje obal, rek, jezer in morja. Gre za večjo poplavno varnost. S tem zakonom bomo namenili več denarja za čiščenje vodotokov.
Andreja Slameršek (Društvo za preučevanje rib Slovenije), proti: Želim, da se ohrani bogastvo narave. Za sabo imamo že kar nekaj bitk. Minister je rekel, da nikakor ne bi škodoval vodam, a je prav on v prejšnji službi vodil enega izmed najškodljivejših projektov, ki poslabšujejo stanje površinskih in podzemnih voda. Prav HE Mokrice bo uničila tamkajšnji habitat. Ribe so med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami. Ta zakon bo posegel in škodoval ribam in njihovemu habitatu. Smo v obdobju hude krize raznovrstnosti živali, denar pa bi vlada namenila za betoniranje.
Gaja Brecelj (Umanotera), proti: Naša voda še nikoli ni bila tako ogrožena. Slovenija se promovira kot zelena turistična destinacija in take gradnje, ki jih namerava dopustiti ta zakon, uničuje razvoj zelenega turizma. Pogled na vode, gozdove in reke bodo kazili bencinske črpalke, restavracije, hoteli, parkirišča, nakupovalna središča, oglasni panoji v velikosti 40 m2, to so tisti objekti v javni rabi in so dodani v izjeme.
Barbara Čenčur Curk, proti: Velik pritisk je na prostorske plane in spremembe namembnosti, kar se dogaja na poplavnih območjih, pozneje pa bi se na priobalnih območjih. Problem odpadnih vodah bo viden pri restavracijah, kot je bilo to vidno v Blejskem jezeru, ki se je obarvalo v krvavo rdečo barvo. Gradnje pomenijo veliko nevarnost za podzemne vode in s tem na pitne vode. Gradnje zahtevajo utrditev brežin, kar pomeni tudi več betoniranja.
Gregor Perič (SMC), za: Iščemo rešitve, ki so trajne. Če si želimo razvoj, je treba sprejeti nekaj kompromisov. To lahko premakne Slovenijo naprej. Lahko pa se odločimo, da ne bomo več imeli nobenega posega v nobeno vodno telo. Žalosti me, saj je bil referendum povsem nepotreben. Bilo je veliko manipulacij in lažnih informacij, o tem, da se bo voda privatizirala in marsikdo je bil zaveden. Vsi smo za to, da je treba vodo zaščiti, referendumska kampanja pa se je izkazala bolj za to, ali smo za vlado ali proti njej.
Zvonko Lah (Zelena Akademija Slovenije), neopredeljen: Slišali smo, da bomo s tem zakonom izgubili pitno vodo, kar ni res. Pozdravljamo nekatere stvari v zakonu: da se priskrbi 17 milijonov za urejanje vodotokov, ki so bili 30 let zanemarjeni, in da je vlada iz evropskih sredstev 'izpogojevala' sredstva za vodooskrbo in odvajanje odpadnih voda, po drugi strani pa obsojamo to, da ko je bilo leta 2016 z ustavo določena pravica do potne vode, ni bilo narejeno nič. Prizadevali si bomo, da se zakon spremeni in ta zakon je treba iz temeljev spremeniti in izboljšati.
Nejc Škod (Društvo mladi Zeleni Slovenije), neopredeljen: Od nasprotnikov smo slišali, da gre za razprodajo vodnih virov, kar ne drži. S populizmom se ne moremo strinjati. Veseli nas, da je vlada umaknila 4. člen zakona.
Tomaž Ogrin, magister kemije: Ta zakon ima precej lukenj, ki se dajo zlorabljati. Treba je narediti nov zakon, ki bo takoj preskrbel pitno vodo vsem tistim, ki je še nimajo. Po tem zakonu to še ni možno.
