Podražitve energije bolijo, zdaj gre v akcijo Bruselj
V Evropski komisiji v povezavi s kratkoročnim ukrepanjem članic izpostavljajo, da mora biti to začasno in ciljno ter v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Srednjeročni ukrepi na ravni EU pa bi se lahko po navedbah komisije nanašali na naročanje in shranjevanje plina.
Cene ogrožajo našo rast
Strma rast cen energije meče senco na okrevanje evropskega gospodarstva, ki se izvija iz primeža pandemije covida 19. Cene energije so se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat septembra na letni ravni zvišale za 17,4 odstotka.
V komisiji izpostavljajo, da je rast cen energije povezana zlasti z rastjo globalnega povpraševanja po sprostitvi primeža pandemije in manjše ponudbe, ki se še prilagaja na povečano povpraševanje, ter z vremenom, manj pa z evropskimi politikami za zmanjšanje izpustov.
V Bruslju jih sicer skrbi zlasti socialni vidik trenutnega položaja. Bojijo se, da bodo visoke cene energije revne družine pahnile v energetsko revščino in sprožile ljudski upor proti evropskim zelenim ciljem. Odpira tudi občutljivo politično vprašanje odvisnosti od ruskega plina.
Po razkolu unije na vzhod in zahod ob spoprijemanju z migracijskimi izzivi je zeleni prehod gospodarstva in družbe zdaj tudi naslednji velik izziv, ki unijo ostro deli na dva tabora, saj je izhodiščni položaj vzhodnih in zahodnih članic bistveno drugačen.
