CENE RASTEJO
Podražitve na vsakem koraku: preverite, koliko dražja bo hrana
»Cene energentov vplivajo na višje cene hrane, obratno to ne velja.«
Odpri galerijo
V Sloveniji so se najbolj zvišale cene sadja in mesa. FOTO: Igor Mali
Evro tu, dva evra tam ... se tudi vam zdi, da se zadnje čase vse draži? Cene nekaterih osnovnih dobrin kot so sladkor, koruza, bombaž so na globalnih trgih močno poskočila, višajo se tudi cene energentov. Zakaj prihaja do tega in kako bo to vplivalo na življenjske stroške Slovencev, smo povprašali Bojana Ivanca, glavnega ekonomista pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Zakaj se draži hrana oziroma osnovne surovine, ki predstavljajo osnovo za pridelavo hrane kot so koruza, moka, olje …?
Razlogi so precej različni. Cene koruze so porasle zaradi prepovedi izvoza v Argentini in počasne rasti izvoza iz Rusije. Na strani ponudbe je močno razočarala letina kmetijskih surovin v Braziliji. Na strani povpraševanja uvoz povečuje Kitajska, ker povečuje čredo gojenih prašičev, ki je bila zdesetkana zaradi prašičje kuge. Cene pšenice so porasle tudi zaradi rasti cen koruze, ker se pri hranjenju domačih živali uporablja kot substitut kot tudi zaradi večje rasti uvoza Kitajske.
Višje cene soje so povezane z večjih uvozom Kitajske in izvirajo prav tako iz obnove črede prašičev. Rafinerije v ZDA in Kanadi so povečale uvoz soje za proizvodnjo biodizla.
Prisoten je tudi globalni fenomen, da potrošniki ob odprtju restavracij v večji meri kot prej posegajo po proteinskih jedeh.
Del dviga cen kmetijskih surovin je tudi posledica špekulativnega povpraševanje, ki je stranski produkt vodenja politike globalno nizkih obrestnih mer.
Ali potrošniki v Sloveniji te podražitve že čutimo oz. kdaj je pričakovati še občutnejše podražitve za končnega potrošnika? Je pričakovati trend podražitev hrane? Kakšno podražitev lahko pričakujemo v Sloveniji (bomo npr. za štruco kruha kmalu morali odšteti še enkrat več kot doslej)? Katera hrana se najbolj draži oz. se še bo dražila?
Potrošniki teh podražitev še ne čutimo, tako vsaj kažejo podatki Statističnega urada RS, ki jih zaupamo. Podrobnejši vpogled v cenovne kategorije hrane so na voljo do meseca aprila. Cene hrane so v prvih štirih mesecih upadle, in sicer za 0,3 odstotka medletno, medtem ko so se v zadnjih 12 mesecih v povprečju podražile za 2,1 odstotka. V tem obdobju (zadnjih 12 mesecev) se je najbolj povišala cena sadja (+11,5 odstotka), in sicer predvsem zaradi visoke rasti cen svežega sadja (+14,4 odstotka). To je posledica slabše letine sadja v Evropi. Visoka rast cen je bila še pri mesu (+3,3 odstotka).
Do konca leta pričakujemo, da se bodo cene hrane okrepile na okoli 4,5 odstotka, pri čemer bodo glavno vlogo imele višje cene olj in maščob, kruha in izdelkov iz žita in mesa.
Kako naraščajoča cena hrane vpliva na morebitne druge podražitve?
Vpliva na dvig stroškov prehrane v restavracijah, menzah, javnih ustanovah. Cene energentov vplivajo na višje cene hrane, obratno to ne velja. Za povprečnega Slovenca cene hrane niso ključna determinanta blagostanja, saj za nakup hrane v povprečju namenjamo 15 odstotkov družinskega proračuna. Delež teh izdatkov je seveda pri dohodkovno manj premožnejši osebah višji, nekje pri 25 odstotkih.
Naraščajo tudi cene energentov, storitev in nepremičnin. Kaj nam prinaša obdobje inflacije? Vse kaže, da so pred nami tudi po koncu epidemije koronavirusa težki časi. Bi se strinjali s to oceno?
Cene energentov so kategorija cen, ki daleč prekaša vse ostale, vendar rast temelji na visokih padcih cen le-teh v lanskem letu. Pričakujemo, da se cene naftnih derivatov ne bodo povzpele nad 70 ameriških dolarjev za daljše obdobje. Cene storitev se ne povečujejo bistveno, veliko bo odvisno od rasti povpraševanja po storitvah, katerih uporaba je bila z odloki omejena. Ocenjujemo, da se rast cen ne bo ustalila nad 2 odstotka v daljšem obdobju, temveč bo rast cen prehodnega značaja.
Cene hrane so po močnih rasteh običajno upadle, res pa je, da so padci sledili več let in so bili nižji. Ključni razlog je bilo povečanje površin pridelave hrane po svetu, rast produktivnosti pri pridelavi hrane. Ponudba kmetijskih surovin se poveča precej hitreje ob dvigu cen kot pri energentih ali pomembnih rudninah (baker, nikelj kobalt, litij itd.).
Pred dobrim desetletjem je naraščajoča cena žita v arabskem svetu sprožila revolucijo in nemire tudi drugje po svetu, predvsem v revnejših državah. Lahko tudi ob tokratnem naraščanju cen hrane pričakujemo kaj podobnega?
Navedena pričakovanja je zelo težko opredeliti, saj so te napetosti odvisne od aktualnih političnih razmer, gospodarske situacije v teh državah ter cenovne dostopnosti cen hrane. Te države se zavedajo teh tveganj in jih znižujejo tako, da občasno omejujejo izvoz hrane na tuje trge ali pa subvencionirajo nakupe hrane za ogroženo prebivalstvo. Res pa je, da so cene hrane globalne in rast cen hrane v ameriških dolarjih pomeni še precej višjo rast cen v valutah, ki izgubljajo svojo relativno vrednost. Prevedeno v njihove domače cene se tako povečuje predvsem cena hrane, ki jo uvažajo.
Zakaj se draži hrana oziroma osnovne surovine, ki predstavljajo osnovo za pridelavo hrane kot so koruza, moka, olje …?
Razlogi so precej različni. Cene koruze so porasle zaradi prepovedi izvoza v Argentini in počasne rasti izvoza iz Rusije. Na strani ponudbe je močno razočarala letina kmetijskih surovin v Braziliji. Na strani povpraševanja uvoz povečuje Kitajska, ker povečuje čredo gojenih prašičev, ki je bila zdesetkana zaradi prašičje kuge. Cene pšenice so porasle tudi zaradi rasti cen koruze, ker se pri hranjenju domačih živali uporablja kot substitut kot tudi zaradi večje rasti uvoza Kitajske.
Višje cene soje so povezane z večjih uvozom Kitajske in izvirajo prav tako iz obnove črede prašičev. Rafinerije v ZDA in Kanadi so povečale uvoz soje za proizvodnjo biodizla.
Prisoten je tudi globalni fenomen, da potrošniki ob odprtju restavracij v večji meri kot prej posegajo po proteinskih jedeh.
Del dviga cen kmetijskih surovin je tudi posledica špekulativnega povpraševanje, ki je stranski produkt vodenja politike globalno nizkih obrestnih mer.
Ali potrošniki v Sloveniji te podražitve že čutimo oz. kdaj je pričakovati še občutnejše podražitve za končnega potrošnika? Je pričakovati trend podražitev hrane? Kakšno podražitev lahko pričakujemo v Sloveniji (bomo npr. za štruco kruha kmalu morali odšteti še enkrat več kot doslej)? Katera hrana se najbolj draži oz. se še bo dražila?
Potrošniki teh podražitev še ne čutimo, tako vsaj kažejo podatki Statističnega urada RS, ki jih zaupamo. Podrobnejši vpogled v cenovne kategorije hrane so na voljo do meseca aprila. Cene hrane so v prvih štirih mesecih upadle, in sicer za 0,3 odstotka medletno, medtem ko so se v zadnjih 12 mesecih v povprečju podražile za 2,1 odstotka. V tem obdobju (zadnjih 12 mesecev) se je najbolj povišala cena sadja (+11,5 odstotka), in sicer predvsem zaradi visoke rasti cen svežega sadja (+14,4 odstotka). To je posledica slabše letine sadja v Evropi. Visoka rast cen je bila še pri mesu (+3,3 odstotka).
Do konca leta pričakujemo, da se bodo cene hrane okrepile na okoli 4,5 odstotka, pri čemer bodo glavno vlogo imele višje cene olj in maščob, kruha in izdelkov iz žita in mesa.
Kako naraščajoča cena hrane vpliva na morebitne druge podražitve?
Vpliva na dvig stroškov prehrane v restavracijah, menzah, javnih ustanovah. Cene energentov vplivajo na višje cene hrane, obratno to ne velja. Za povprečnega Slovenca cene hrane niso ključna determinanta blagostanja, saj za nakup hrane v povprečju namenjamo 15 odstotkov družinskega proračuna. Delež teh izdatkov je seveda pri dohodkovno manj premožnejši osebah višji, nekje pri 25 odstotkih.
Naraščajo tudi cene energentov, storitev in nepremičnin. Kaj nam prinaša obdobje inflacije? Vse kaže, da so pred nami tudi po koncu epidemije koronavirusa težki časi. Bi se strinjali s to oceno?
Bojan Ivanc, vodja analitike na GZS. FOTO: Leon Vidic/Delo
Cene hrane so po močnih rasteh običajno upadle, res pa je, da so padci sledili več let in so bili nižji. Ključni razlog je bilo povečanje površin pridelave hrane po svetu, rast produktivnosti pri pridelavi hrane. Ponudba kmetijskih surovin se poveča precej hitreje ob dvigu cen kot pri energentih ali pomembnih rudninah (baker, nikelj kobalt, litij itd.).
Pred dobrim desetletjem je naraščajoča cena žita v arabskem svetu sprožila revolucijo in nemire tudi drugje po svetu, predvsem v revnejših državah. Lahko tudi ob tokratnem naraščanju cen hrane pričakujemo kaj podobnega?
Navedena pričakovanja je zelo težko opredeliti, saj so te napetosti odvisne od aktualnih političnih razmer, gospodarske situacije v teh državah ter cenovne dostopnosti cen hrane. Te države se zavedajo teh tveganj in jih znižujejo tako, da občasno omejujejo izvoz hrane na tuje trge ali pa subvencionirajo nakupe hrane za ogroženo prebivalstvo. Res pa je, da so cene hrane globalne in rast cen hrane v ameriških dolarjih pomeni še precej višjo rast cen v valutah, ki izgubljajo svojo relativno vrednost. Prevedeno v njihove domače cene se tako povečuje predvsem cena hrane, ki jo uvažajo.
