NAGRADA
Pogled v celjsko preteklost
Knežje mesto je prejelo nagrado Evropske unije za kulturno dediščino, ki jo podeljujeta Europa Nostra, vodilna evropska organizacija na področju kulturne dediščine, in Evropska komisija; paviljon za predstavitev arheologije v Celju je prejemnik v kategoriji konservatorstva.
Odpri galerijo
Mestna občina Celje je v letih 2013 in 2014 izvedla temeljito prenovo infrastrukturnih vodov in obenem obnovo javnih površin starega mestnega jedra Celja, ki je zavarovan kot spomenik lokalnega pomena.
V sklopu obnove so bili na Glavnem trgu 17 in 17 a med arheološkimi raziskavami odkriti del srednjeveške kleti in del poznorimske stavbe s hipokavstom, sistemom centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije z enoto iz Celja je pripravil elaborat za širitev raziskav tudi zunaj najožje obravnavanega območja ter predlog za izvedbo predstavitve in situ, se pravi na nahajališču.
Mestna občina Celje je prisluhnila predlogu in tako sta bila leta 2014 na razširjenem območju znotraj antične stavbe odkrita dva mozaika, črno-beli v velikosti 25 kvadratnih metrov in črni s površino 31 kvadratnih metrov, skupaj s pripadajočimi zidovi reprezentančnega objekta, na katerih so še bile ohranjene sočasne freske.
Obsežne in zahtevne arheološke raziskave je vodil Pokrajinski muzej Celje. ZVKDS OE Celje je predlagal zaščito mozaikov in spremljajočih ostalin znotraj zaščitnega objekta, ki bi obenem ponujal možnost muzejske predstavitve ostalin. Ob tem so zahtevali, da bo novogradnja funkcionalno podrejena arheološkim najdbam ter načrtovana na način, ki omogoča uravnavanje optimalnih klimatskih razmer.
Objekt je bil predviden na delu lijakasto oblikovanega Glavnega trga, kjer je po bombnem napadu v drugi svetovni vojni nastala vrzel v drugače sklenjeni pozidavi. V podjetju Korpnik produkcija so objekt programsko razdelili na dva sklopa: vhodni paviljon v funkciji razstavišča, zaščite in predstavitve arheoloških ostalin z rimskim mozaikom in situ, ki je hkrati prehod do turističnoinformacijskega centra in muzejski prostor znotraj obstoječega objekta.
Mestna občina Celje je za celoten projekt Paviljona za predstavitev arheologije namenila skoraj 624.000 evrov lastnih sredstev, odprli pa so ga septembra 2016. »Paviljon, ki se izteka v prostore Turističnoinformacijskega centra Celje, na prvem mestu ustrezno ščiti arheološke ostaline, to je zidove, freske, mozaike in druge sestavne dele arhitekture, obenem pa deluje kot arheološko razstavišče, v katerem je na ogled razstava z naslovom Celeja – mozaik preteklost,« so povedali na občini.
»Razstavo v kletnem razstavnem prostoru nadgrajuje restavriran originalni mozaik. Vsi člani projektne skupine so ustvarili uspešno zgodbo s sodobnim objektom, ki trajno varuje izjemno arheološko dediščino, bogati kulturne vsebine mestnega jedra ter ozavešča prebivalce in turiste o naši preteklosti, kar je redkost ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.«
V sklopu obnove so bili na Glavnem trgu 17 in 17 a med arheološkimi raziskavami odkriti del srednjeveške kleti in del poznorimske stavbe s hipokavstom, sistemom centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije z enoto iz Celja je pripravil elaborat za širitev raziskav tudi zunaj najožje obravnavanega območja ter predlog za izvedbo predstavitve in situ, se pravi na nahajališču.
Mestna občina Celje je prisluhnila predlogu in tako sta bila leta 2014 na razširjenem območju znotraj antične stavbe odkrita dva mozaika, črno-beli v velikosti 25 kvadratnih metrov in črni s površino 31 kvadratnih metrov, skupaj s pripadajočimi zidovi reprezentančnega objekta, na katerih so še bile ohranjene sočasne freske.
Obsežne in zahtevne arheološke raziskave je vodil Pokrajinski muzej Celje. ZVKDS OE Celje je predlagal zaščito mozaikov in spremljajočih ostalin znotraj zaščitnega objekta, ki bi obenem ponujal možnost muzejske predstavitve ostalin. Ob tem so zahtevali, da bo novogradnja funkcionalno podrejena arheološkim najdbam ter načrtovana na način, ki omogoča uravnavanje optimalnih klimatskih razmer.
Objekt je bil predviden na delu lijakasto oblikovanega Glavnega trga, kjer je po bombnem napadu v drugi svetovni vojni nastala vrzel v drugače sklenjeni pozidavi. V podjetju Korpnik produkcija so objekt programsko razdelili na dva sklopa: vhodni paviljon v funkciji razstavišča, zaščite in predstavitve arheoloških ostalin z rimskim mozaikom in situ, ki je hkrati prehod do turističnoinformacijskega centra in muzejski prostor znotraj obstoječega objekta.
Mestna občina Celje je za celoten projekt Paviljona za predstavitev arheologije namenila skoraj 624.000 evrov lastnih sredstev, odprli pa so ga septembra 2016. »Paviljon, ki se izteka v prostore Turističnoinformacijskega centra Celje, na prvem mestu ustrezno ščiti arheološke ostaline, to je zidove, freske, mozaike in druge sestavne dele arhitekture, obenem pa deluje kot arheološko razstavišče, v katerem je na ogled razstava z naslovom Celeja – mozaik preteklost,« so povedali na občini.
Redkost ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.
»Razstavo v kletnem razstavnem prostoru nadgrajuje restavriran originalni mozaik. Vsi člani projektne skupine so ustvarili uspešno zgodbo s sodobnim objektom, ki trajno varuje izjemno arheološko dediščino, bogati kulturne vsebine mestnega jedra ter ozavešča prebivalce in turiste o naši preteklosti, kar je redkost ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.«