Pogled v podnebno prihodnost

Po podatkih Arsa se je v Sloveniji ozračje od leta 1961 segrelo za skoraj 2,0 °C; temperaturni dvig med drugo polovico 19. stoletja in trenutnim stanjem je ocenjen na 2,5 °C. Od leta 1961 so se razen jeseni močno ogreli vsi letni časi. Število in moč vročinskih valov sta se povečala, obdobja hladnega vremena pa so postala manj pogosta in izrazita. Padavinske spremembe niso bile tako izrazite, se je pa na letni ravni v zahodni polovici Slovenije nekoliko zmanjšala količina padavin. Zaradi toplejših zim sta se zmanjšala količina snega in trajanje snežne odeje. Več o nedavnih podnebnih spremembah v Sloveniji najdete na spletni strani http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/.

Kako nam kaže

V začetku oktobra je Medvladni forum o podnebnih spremembah (Intergovernmental Panel on Climate Change, IPCC) obravnaval Posebno poročilo o globalnem segrevanju za 1,5 ° C. IPCC je vodilni svetovni forum za oceno podnebnih sprememb, njihova poročila zagotavljajo oblikovalcem podnebnih politik redne znanstvene ocene o podnebnih spremembah, posledicah in prihodnjih tveganjih na področjih blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Pri globalnem cilju 2,0 °C v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli 3 °C nad temperaturo konec 19. stoletja, pri cilju 1,5 °C pa bi se v Sloveniji dvig ustalil nekaj desetink pod 3 °C. Tako pri temperaturnih kot padavinskih spremembah lahko v Sloveniji pri globalnem cilju 1,5 °C pričakujemo znatno manjše posledice kot pri cilju 2,0 °C. To pomeni, da v primeru cilja 2 °C lahko pričakujemo več vročih dni, daljše in izrazitejše vročinske valove ter bolj izrazite nalive. Morska gladina se bo na naši obali zvišala v vsakem primeru. Poročilo je dodatek petemu poročilu o podnebnih spremembah in se osredotoča na regionalne in globalne učinke segrevanja ozračja pri tleh za 1,5 °C glede na obdobje 1850 –1900 ter učinke primerja s scenarijem segrevanja za 2 °C. V poročilu so navedeni ukrepi, potrebni za izpolnitev podnebnih ciljev.

Babje poletje

Indijansko poletje, ki ga po slovensko poimenujemo tudi babje leto, označuje obdobje toplejšega, sončnega vremena v jeseni. Ta običajno sledi prvim jesenskim hladnim dnem. Izraz se uporablja po vsem svetu, njegov izvor pa ni povsem pojasnjen, najstarejši znani zapis tega izraza sega v leto 1778, ko ga je omenjal francoski pisatelj de Crevecoeur. Ena od razlag pravi, da naj bi prvotni Indijanci na jugozahodu ZDA ta čas v letu določili za sezono lova, saj naj bi bile razmere za lov v takšnih vremenskih razmerah idealne. Spet druga govori o tem, da ga zaznamuje pisana obarvanost narave, kar lahko asociira tako na ženska oblačila kot tudi na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev.

V zadnjem obdobju nas sicer pozdravljajo meglena in hladna jutra, dnevi pa prinašajo prijetno toploto. Vzrok je v tem, da smo pod vplivom visokega zračnega tlaka, kar poleg toplote prinaša značilna velika temperaturna nihanja med jutrom in dnevom. Razlog je temperaturni obrat, ki se ob dolgih in jasnih nočeh krepi v nižjih plasteh ozračja. Zjutraj je po nižinah megleno in hladno, čez dan pa so sončni žarki še dovolj močni, da prepodijo meglo. Hladnejši zrak se v prizemni plasti začne mešati s toplejšim zrakom v višjih plasteh ozračja in temperatura lahko čez dan seže tudi čez 20 °C.

Bogata jesen

Sadja je letošnjo jesen obilo. Po dveh zaporednih letih s pozebami je letošnja letina jabolk v Sloveniji ekstremno bogata. V Sloveniji se po prvih ocenah pričakuje okrog 60.000 ton jabolk, kar je precej več od dveh zelo slabih letin. Letošnja letina je od letine 2015, ki je bila zelo povprečna, kljub vsemu nekoliko nižja predvsem zaradi vpliva dveh zaporednih spomladanskih pozeb in tudi muhastega vremena v začetku poletja. Lani je po podatkih Statističnega urada RS zelo slabo obrodila večina sadnih vrst tako v intenzivnih kot ekstenzivnih sadovnjakih. V intenzivnih sadovnjakih so pridelali za skoraj 60 odstotkov manj sadja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Zelo slabo so obrodile druge sadne vrste v intenzivnih sadovnjakih; od drugih sadnih vrst so slabo obrodili tudi orehi. Letos bo od obilja na marsikaterem drevesu obviselo neobrano jabolko. Pridelovalci pa niso zadovoljni s cenami. Andreja Sušnik