Poglejte, kaj je Kučan storil 200-krat, Pahor pa le osemkrat
Predsednik republike ima edini v državi tudi pristojnost pomilostitve obsojenih. Aktualni predsednik Borut Pahor je pri tem bolj zadržan od vseh svojih predhodnikov. V dveh mandatih je ugodil osmim prošnjam za pomilostitev, o petih še ni odločil. Medtem je Milan Kučan pomilostil 200 oseb, Janez Drnovšek 99, Danilo Türk pa 19 oseb.
»Predsednik republike Borut Pahor ima do pomilostitev zelo zadržan odnos. Meni, da mora vsak akt pomilostitve nositi močno sporočilo, utemeljitev zanj pa trdno pojasnilo,« so pojasnili v uradu predsednika republike. Ob tem so dodali še, da predsednik svoje odločitve glede pomilostitev ni dolžan razložiti. Pahor je v svojem prvem mandatu (2012–2017) prejel 308 prošenj za pomilostitve, ugodil pa je štirim. V drugem mandatu je prejel 184 prošenj, o petih še ni odločil, ugodil pa je prav tako štirim prošnjam.
Kučan jih je pomilostil 200
Nekdanji predsednik Milan Kučan se je za pomilostitve odločal pogosteje, v dveh mandatih je skupaj pomilostil 200 oseb. V njegovem prvem mandatu (1992–1997) je v urad prispelo 460 vlog, za pomilostitev se je odločil v 154 primerih. V drugem mandatu (1997–2002) pa se je ob prejetih 450 vlogah za pomilostitev odločil v 46 primerih.
Nekdanji predsednik Janez Drnovšek je v svojem mandatu (2002–2007) prejel 695 vlog za pomilostitev in ugodil 99 prošnjam.
V mandatu predsednika republike Danila Türka (2007–2012) pa je prispelo 547 vlog za pomilostitev, Türk se je za pomilostitev odločil v 19 primerih.
Kučan pomiloščal v drugačnem zgodovinskem času
Za boljše razumevanje razlik v številu pomilostitev je potrebno upoštevati obdobje mandatov Milana Kučana, pojasnjuje njegova svetovalka Špela Furlan. Vse do začetka leta 1995 je v Sloveniji namreč veljal kazenski zakon SRS iz leta 1977, poleg tega so v Sloveniji še veljale tudi nekatere določbe kazenskega zakona SFRJ. Kaznovalna politika in določbe kazenskega zakonika so bile v času socialistične države represivno naravnane in v neskladju z načeli slovenske samostojne demokratične pravne države, njene ustave in kasneje sprejetim novim kazenskim zakonikom. Zato je takratno število pozitivnih pomilostitvenih odločitev težko primerljivo s številom pomilostitev v sedanjem, tako drugačnem času.
Prvi predsednik Slovenije je sprejel vse predloge za pomilostitve, ki jih je prejel od ministra za pravosodje po uradni dolžnosti. V prvem mandatu je bilo teh predlogov 132, v drugem pa 31. Ob tem je v prvem mandatu pomilostil še 22 obsojencev, v drugem pa 15, ki so vsi za pomilostitev prosili sami, pri čemer je bila njegova odločitev skladna z mnenji pravosodnih organov. Skupaj je presojal o 1073 pomilostitvenih zadevah.
Predsednik odloči na podlagi mnenj drugih insititucij
Potek pomilostitvenega postopka sicer določata zakon o pomilostitvi in navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom, kjer je določeno, katere listine in mnenja katerih institucij je treba pridobiti, preden predsednik republike v posameznem primeru odloči. Tako v vsakem pomilostitvenem postopku s svojimi mnenji sodelujejo pristojno sodišče, državno tožilstvo, pravosodno ministrstvo in posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik republike. Obenem v večini primerov s svojim mnenjem sodelujejo še pristojni center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora ter lečeči zdravnik.
Vsi sodelujoči svoja mnenja za predsednika republike tudi utemeljijo. Predsednik republike tako na podlagi vseh prejetih mnenj, na katera sicer formalno ni vezan, so mu pa v veliko pomoč, sprejme odločitev v vsakem konkretnem primeru.
