SVETOVNI DAN HRANE
Poglejte, kaj se je od hrane najbolj podražilo in za koliko
Lani se je podražila večina osnovnih živilskih izdelkov. Tudi letos se obetajo nove podražitve.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
V letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covida 19, se je večina osnovnih živilskih izdelkov podražila. Najbolj so se podražili jabolka, za 35,4 odstotka, in mleto mešano meso, za 22,8 odstotka, je pred svetovnim dnevom hrane, 16. oktobrom, danes objavil statistični urad.
Jajca, pakirana po 10 kosov, so se lani v primerjavi z letom 2019 podražila za 9,8 odstotka, kilogram kruha za 6,6 odstotka in liter mleka za 4,1 odstotka.
Medtem pa se je krompir pocenil za 18,9 odstotka.
Slovenec je lani za prehrano v povprečju porabil 119 kilogramov zelenjave, 116 kilogramov žit, 88 kilogramov mesa, 64 kilogramov krompirja, pet kilogramov riža in kilogram medu.
Stopnja samooskrbe se je lani v primerjavi s predhodnim letom zvišala pri vseh kmetijskih proizvodih, za katere statistični urad izračunava to statistiko. Najbolj pri medu, za 23 odstotnih točk na 67 odstotkov, in žitih, za 14 odstotnih točk na 89 odstotkov.
Pisali smo, da so v Petrolu s 1. decembrom napovedali podražitev električne energije in zemeljskega plina, so poročale Finance. A to ne bo edina podražitev, so pisali. Večji pridelovalci in predelovalci mesa predvidevajo, da se bodo cene dvignile za od sedem do 15 odstotkov. Najmanjši skok bo utrpela govedina, najvišjega pa predelane mesnine iz svinjine. Perutnina naj bi se podražila za približno 10 odstotkov.
Najvišjo stopnjo samooskrbe smo sicer lani dosegli pri jajcih, kjer je bila 95-odstotna, in žitih, kjer je bila 89-odstotna. Stopnja samooskrbe z mesom je bila 84-odstotna, s krompirjem 60-odstotna in zelenjavo 48-odstotna.
Slovenija je med uvoženimi živilskimi izdelki lani vrednostno uvozila največ zelenjave in sadja, za 488 milijonov evrov. Med izvoženimi izdelki pa so bili najbolj vredni mlečni izdelki in jajca, za 250 milijonov evrov. Največ hrane je bilo vrednostno uvožene iz Italije, izvožene pa na Hrvaško.
Sadju in zelenjavi so pri uvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (262 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (260 milijonov evrov), živinska krma (253 milijonov evrov), druga živila (224 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (198 milijonov evrov), mlečni izdelki in jajca (193 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (97 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (66 milijonov evrov).
Mlečnim izdelkom in jajcem so pri izvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (201 milijon evrov), druga živila (193 milijonov evrov), zelenjava in sadje (180 milijonov evrov), živinska krma razen žit v zrnju (157 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (132 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (76 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (34 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (34 milijonov evrov).
Jajca, pakirana po 10 kosov, so se lani v primerjavi z letom 2019 podražila za 9,8 odstotka, kilogram kruha za 6,6 odstotka in liter mleka za 4,1 odstotka.
Medtem pa se je krompir pocenil za 18,9 odstotka.
Povprečni Slovenec lani porabil ...
Slovenec je lani za prehrano v povprečju porabil 119 kilogramov zelenjave, 116 kilogramov žit, 88 kilogramov mesa, 64 kilogramov krompirja, pet kilogramov riža in kilogram medu.
Stopnja samooskrbe se je lani v primerjavi s predhodnim letom zvišala pri vseh kmetijskih proizvodih, za katere statistični urad izračunava to statistiko. Najbolj pri medu, za 23 odstotnih točk na 67 odstotkov, in žitih, za 14 odstotnih točk na 89 odstotkov.
Dražijo se energentni, gradbeni material in meso
Pisali smo, da so v Petrolu s 1. decembrom napovedali podražitev električne energije in zemeljskega plina, so poročale Finance. A to ne bo edina podražitev, so pisali. Večji pridelovalci in predelovalci mesa predvidevajo, da se bodo cene dvignile za od sedem do 15 odstotkov. Najmanjši skok bo utrpela govedina, najvišjega pa predelane mesnine iz svinjine. Perutnina naj bi se podražila za približno 10 odstotkov.
Katere hrane smo lani največ uvozili
Najvišjo stopnjo samooskrbe smo sicer lani dosegli pri jajcih, kjer je bila 95-odstotna, in žitih, kjer je bila 89-odstotna. Stopnja samooskrbe z mesom je bila 84-odstotna, s krompirjem 60-odstotna in zelenjavo 48-odstotna.
Slovenija je med uvoženimi živilskimi izdelki lani vrednostno uvozila največ zelenjave in sadja, za 488 milijonov evrov. Med izvoženimi izdelki pa so bili najbolj vredni mlečni izdelki in jajca, za 250 milijonov evrov. Največ hrane je bilo vrednostno uvožene iz Italije, izvožene pa na Hrvaško.
Sadju in zelenjavi so pri uvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (262 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (260 milijonov evrov), živinska krma (253 milijonov evrov), druga živila (224 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (198 milijonov evrov), mlečni izdelki in jajca (193 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (97 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (66 milijonov evrov).
Mlečnim izdelkom in jajcem so pri izvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (201 milijon evrov), druga živila (193 milijonov evrov), zelenjava in sadje (180 milijonov evrov), živinska krma razen žit v zrnju (157 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (132 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (76 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (34 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (34 milijonov evrov).
