Poglejte, kaj so potegnili iz blejskega jezera (FOTO)
Potapljači so danes ob pomoči strokovnjakov z dna Blejskega jezera dvignili zgodnjesrednjeveški deblak. Približno 1200 let staro plovilo priča o plovbi po jezeru in obiskovanju otoka že v času prve faze slovanske naselitve Blejskega kota. Deblak zdaj čaka konzervacija, potem pa naj bi svoje mesto našel v novem arheološkem muzeju na Bledu.
Dvig deblaka in njegov odvoz v konzervacijo v prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je plod večletnega sodelovanja Društva za podvodne dejavnosti Bled, oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za podvodno arheologijo in ZVKDS.
Izdelan iz macesna, ki so ga posekali v 8. ali 9. stoletju
Kot je pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so deblak na 11 metrih globine in približno 15 metrov od severne obale jezera leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe. Ti so najdbo dokumentirali, odvzeli vzorce in opravili analize, ki so pokazale, da je okoli pet metrov dolg čoln izdelan iz enega kosa macesna, ki je bil posekan nekje v izteku 8. ali v prvi polovici 9. stoletja.
»To pomeni, da gre za čoln zgodnjeslovanske naselitve na Bledu, kar dobro dopolnjuje zgodbo, ki jo poznamo,« je povedal Gaspari in dodal, da je uporabo Blejskega otoka v tistem času potrdil še en, lani odkrit, a iz lipe narejen deblak, ki prekrit s sedimenti leži ob obali otoka na globini 17 metrov in je še kakšno desetletje starejši od danes dvignjenega čolna.
Otok je bil že predkrščansko kultno mesto
»Najdbi obeh čolnov kažeta, da se je v tistem obdobju na otoku že nekaj dogajalo,« je dejal Gaspari in pojasnil, da so začetki pokopavanja na Blejskem otoku nekoliko mlajši. Najdba morda kaže na to, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Deblaka pa sta prvi dokaz o plovbi Slovanov po Blejskem jezeru.
Ob prazgodovinskih in antičnih najdbah z otoka je odkritje trenutno tudi najstarejši neposredni dokaz za plovbo po Blejskem jezeru ter omogoča sklepanja o rabi jezerskih virov in obiskov otoka v obdobju prve faze slovanske naselitve Blejskega kota. Na ZVKDS pričakujejo, da bodo nadaljnje raziskave dale tudi odgovor o pomenu in kontekstu raztresenih človeških kosti, ki so bile dokumentirane po jezerskem dnu v neposredni okolici deblaka.
