Poglejte, kako je kakšnih milijon pinož okupiralo drevesa (FOTO)
Domačine severnega vznožja Bohorja je presenetila milijonska jata pinož. Ko se ptice zvečer zberejo k prenočevanju, dobesedno prekrijejo drevesa, na enem jih lahko prenoči kar več tisoč.
Pinože, ki se latinsko imenujejo Fringilla montifringilla, v Sloveniji redno prezimujejo, vendar navadno samo do nekaj tisoč osebkov v skupini. Kot pripoveduje Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), so milijonske jate prezimevajočih pinož v Evropi sicer poznane, a se Slovenija s tem pojavom srečuje približno enkrat ali dvakrat na desetletje. Nazadnje so jih ornitologi v tako neverjetnem številu v Sloveniji opazili pozimi 2019. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna.
Iskalna akcija
Malo po novem letu je na telefon DOPPS prispelo več klicev, ki so poročali o velikih jatah ptic, ki so ob večeru letele iz Savinjske doline proti Gornjemu Gradu. »Takoj smo vedeli, da gre za pinože, ni pa bilo znano, kje naj bi prenočevale,« pojasnjuje Mihelič in dodaja, da se je vanje poglobil njihov nadobudni mladi član. Maks Sešlar je namreč dijak zadnjega letnika veterinarske gimnazije in se je podal na teren, našel njihovo prenočišče in ugotovil, za kako veliko jato sploh gre.
Ptiči so ga navdušili pred desetimi leti, ko se je podal na ornitološki tabor na Škofije. Če že mora izbirati, katere so mu najljubše, izbere ptico pevko belovratega muharja in rumenonogega galeba. Na teren kot tokrat se v zadnjem času odpravlja redkeje, ker, kot pravi, »sem ves čas pozoren na vse, kar leti mimo mene, poleg tega se ukvarjam z obročkanjem«.
»Takoj po januarskem štetju vodnih ptic sem se s kolegom Luko Boninom in očetom odpravil na iskalno akcijo. Prvih nekaj jat, ki so štele več kot 100 osebkov, smo našli na Vranskem in jim sledili vse do Šmartnega ob Dreti. Tam nas je prehitela tema, zato smo o smeri njihovega leta začeli spraševati domačine, ti pa so vsi kazali proti Gornjemu Gradu,« opisuje Sešlar. Naslednji dan se je iskanje nadaljevalo, tokrat v bližini kraja Bočna.
»Nekaj kilometrov proti Florjanu pri Gornjem Gradu so pinože spremenile smer in poletele proti vzhodu ter nas pripeljale do božanskega pogleda na ogromno jato ptic, ki je vijugala pred tamkajšnjim gozdom in se izmikala številnim ujedam, ki so jih poskušale upleniti. Ob tem veličastnem pogledu smo obstali in jih občudovali vse do teme. V gozd je priletavalo vse več pinož, ki so zapolnile gole veje,« pripoveduje Sešlar.
Ocene, koliko jih je v resnici, je težko podati, poudarja Mihelič, številčnost pa je fascinantna. »Znani so podatki, da so zabeležili jato, ki je štela neverjetnih 70 milijonov pinož,« pravi tudi mladi pticoljub Sešlar.
Ko odidejo ščinkavci
Pinoža je vrsta ptice iz družine ščinkavcev, velika kot vrabček, ki gnezdi v Skandinaviji in na območju Rusije, v naše, toplejše kraje pa se čez zimo priklati le v najhujšem mrazu. »Ko naši ščinkavci nehajo gnezditi, pridejo pinože,« pravi Mihelič. Kje bo ta vrsta prenočevala, je odvisno tako od klimatskih razmer kot od bogate bere bukovih dreves. Hranijo se namreč z bukovim žirom, ki dozori jeseni, in storži. In bukev je v Sloveniji res veliko, smrek pa tudi ne manjka, pristavi Mihelič.
Ob tem veličastnem pogledu smo obstali in jih občudovali vse do teme.
V letošnji zimi imamo torej invazijo večjega obsega. »Za jate je značilno, da prenočujejo skupinsko na nekem predelu gozda. Zgodaj zjutraj zapustijo prenočišče kot ogromna reka ptic, ki išče hrano, ob večerih pa se zberejo in prenočujejo skupaj,« je še pojasnil sogovornik. Kadar pinože letijo blizu, lahko slišimo šum peruti oziroma celo začutimo veter, ki ga povzročajo, ptice pa so popolnoma neškodljive in nenevarne.
