Poglejte, kako je šmarnica zorela v podzemlju (FOTO)
Včeraj, 11. novembra, ura je bila natanko 11 in 11 minut, so se pred vhodom v Kostanjeviško jamo zbrali jamarji, ki so imeli pred sabo nenavadno nalogo – iz temnih globin, od tam, kjer jama ni urejena za turistične oglede, so morali na plan znositi 450 steklenic penine, ki je dobro leto zorela kar v globinah zemlje.
Konstantna temperatura
Vino so tja odnesli 11. avgusta lani in že takrat so si zadali cilj, da bo tam zorela do letošnjega martinovega. Gre za vino domačega vinogradnika Mateja Kuharja iz Črneče vasi, ki je tudi predsednik domačega Vinogradniškega društva Kostanjevica na Krki, podpredsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske in član upravnega odbora Zveze društev VINIS. Kot pravi, je prednost zorenja v jami predvsem to, da je temperatura konstantna ne glede na letni čas, to je okoli 11 stopinj Celzija, pa tudi tema in vlaga sta ves čas. Kuhar je isto serijo penine zoril tudi v domači kleti, tako da bo lahko primerjal obe in videl razlike.
Sicer pa ideja, da penina zori v Kostanjeviški jami, ni nova. Kuharjevo vino, modra frankinja ter cviček, je že zorelo v jami leta 2014, ko je Klub jamarjev Kostanjevica na Krki praznoval 50-letnico, Matej, ki je sicer izjemno vpet v dogajanje v domačem kraju, torej v Črneči vasi, je namreč tudi jamar. Prav on je tisti, ki je dal pobudo in spodbujal sovaščane, da so v zadnjih dveh letih stopili skupaj in obnovili staro in že propadajočo šolo sredi vasi, ki so jo slavnostno odprli pred kratkim.
Kuhar, pečar po poklicu, njegova profesija je izdelovanje krušnih peči, pa ima čas še za vinogradništvo, seveda s podporo vse družine in prijateljev. Družinski vinograd je prevzel pred desetletjem in pol, oče je imel takrat 2000 trt, zdaj jih imajo Kuharjevi na slabih dveh hektarjih skoraj 8000, tako da je tudi vinogradništvo postalo prava obveznost, ki zahteva svoj čas in znanje, da je Kuharjevo vino na najvišji kakovostni ravni, pa pričajo številna priznanja.
V vinogradih Vinske kleti Kuhar imajo zasajeno modro frankinjo, žametno črnino, kraljevino, zeleni silvanec in chardonnay.
V vinogradih Vinske kleti Kuhar imajo zasajeno modro frankinjo, žametno črnino, kraljevino, zeleni silvanec in chardonnay. Pred leti je družina, v njihovi kleti prevladuje cviček, prvič pridelala penino, ki nosi naziva mateos rose in mateos classic, prav posebna pa je tista iz šmarnice mateos de luxe. V Kostanjeviški jami sta zdaj zoreli dve vrsti penine, in sicer rose ter klasik, rose je iz modre frankinje in žametne črnine, klasična pa je iz chardonnayja, kraljevine in zelenega silvanca. Vino, ki je dobro leto zorelo v jami, bo šlo v obdelavo. Z degožiranjem bodo iz steklenic odstranili droži, nato ga bodo ustekleničili, za prodajo bo nared do konca letošnjega leta.
Jamarji aktivni v podzemlju
Ko so jamarji včeraj po akciji klepetali pri malici, je beseda nanesla tudi na to, ali bo njihov član Matej Kuhar v prihodnjih letih v jamo na zorenje zanesel še katero vino. O tej možnosti razmišlja, sicer pa bodo kostanjeviški jamarji kmalu praznovali 60 let od ustanovitve sekcije, sprva so namreč delovali pod okriljem Jamarskega kluba Novo mesto, ki je prav včeraj praznoval 60 let delovanja. Je pa mladi rod kostanjeviških jamarjev izjemno aktiven, posebno zdaj, ko je v začetku leta Matjaž Čuk na Gorjancih odkril nov rov oziroma jamo, ki so jo poimenovali jama Gorjanc.
450 steklenic je bilo v globini.
»Že na prvi akciji smo odkrili 60 metrov globoko brezno z vidnim nadaljevanjem. Za nami je že 40 akcij, prišli smo že do globine 300 metrov, kar pomeni, da je to najgloblja jama na Gorjancih, po vsej verjetnosti pa je še globlja in morda vodi celo do Kostanjeviške. Pri raziskovanju jame, v kateri so tudi kapniki, nam zdaj pomagajo kolegi iz Novega mesta, Brežic, Topolšice in celo Hrvaške. Ker gre za 12-urne akcije, razmišljamo celo o postavitvi bivaka v jami,« pravi Matjaž Čuk, ki se že veseli novih raziskovanj.
