Poglejte, kako je Sveti Jurij najavil solinarsko sezono (FOTO)
Sveti Jurij je pred 680 leti po legendi rešil Piran pred uničujočim neurjem. Pirančani ga imajo zato za svojega zaščitnika, podobo križa, ki je običajno upodobljen na ščitu sv. Jurija, so vzeli za svoj grb. Že leta 1344 so mu na griču nad mestom posvetili baziliko. Stolna cerkev sv. Jurija na njenem mestu je zdajšnjo podobo dobila po baročni prenovi leta 1637.
Molitev ribičev
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, je eden najbolj čaščenih svetnikov v Evropi. Je zavetnik držav in mest, pri nas mu je posvečenih na desetine cerkva. Legenda pravi, da se je 21. julija 1343 nad Piranom pripravljalo k strašni nevihti, kot bi se bližal sodni dan. Na morju je neurje ujelo ribiča, in ta sta se v nemoči zatekla k molitvi. Prikazal se jima je sv. Jurij in sporočil, da bo rešil njiju, Piran, Pirančane, njihove barke in pridelke. In neurje se je v hipu poleglo.
V piranskem mestnem arhivu hranijo tudi pergamentno listino, s katero so leta 1394 uzakonili praznike. Med njimi je bil 24. april, praznik sv. Jurija. Ta sicer goduje 23. aprila, a so praznovanje premaknili za en dan, da je bil bliže 25. aprilu, ko goduje sv. Marko, zaščitnik Benetk. V petstoletni vladavini Beneške republike so njeni podaniki Pirančani z združitvijo obeh praznovanj veseljačili kar dva dni skupaj. Letos so meščani praznovali na 19. solinarskem prazniku na Tartinijevem trgu, ki so ga pod pozornimi očmi društva Anbot okrasili z girlandami, starim zelenim okrasjem iz bršljanovih listov in šopki iz oljčnih vejic.
Kulturni program se je začel v soboto na Tartinijevem trgu z nastopom folklornega društva Val Piran, prisluhnili so glasbeni skupini Marina Kranjca Zingelci, pevskima zboroma Portorož in Sveta Lucija ter pihalnima orkestroma Sveti Anton in Marezige. Na trgu je potekal sejem starin, domače obrti in darov narave.
O tradicionalnih solinarskih plovilih je v Gledališču Tartini spregovoril Slobodan Simič - Sime. Razstavili so črno-bele fotografije fotografskega mojstra Boža Štajerja, ki prikazujejo krajino solin, solinarje in solinarke ter delo in življenje v solinah. Posnel jih je na območju Sečoveljskih solin in solin Fazan v Luciji leta 1954. V parku ob Pomorskem muzeju Sergeja Mašere so bile ustvarjalne delavnice za najmlajše: lahko so si izdelali istrsko glasbilo (nunalca) in solinarska obuvala taperine. Zvečer je bil v stolni cerkvi koncert dua Jurke Zoroja in Katje Porovne Silič.
V nedeljo, ko je godoval sv. Jurij, so družine solinarjev simbolično odšle na delo v soline. Na Tartinijevem trgu je zaigral Pihalni orkester Piran, nastopil pa je tudi Mešani pevski zbor Georgios. Nato je povorka s 350 let starim kipom sv. Jurija in v spremstvu društva Solinarska družina v tradicionalnih oblačilih krenila v stolnico na mašo. Na njej so se priporočili svetniku za pomoč in varstvo, kakor so se mu stoletja priporočali predniki. Opoldne se je druščina odpravila na ribiški pomol in odplula v soline. Ob tem so na pomolu predstavljali življenje in delo solinarskih družin.
Dogajanje je popestril Krajinski park Strunjan, ki je pripravil brezplačen voden ogled solin in lagune, Piranske soline pa je bilo možno brezplačno obiskati na vodenem ogledu solin in muzeja solinarstva na Fontaniggah. V Monfortu, nekdanjem skladišču soli, so si obiskovalci lahko brezplačno ogledali tamkajšnjo zbirko, pa tudi Piranski muzeji Mediadom Pyrhani, Čarobni svet Školjk, Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran, Muzej sv. Jurija ter Akvarij Piran so vabili na brezplačno vodenje.
Piranska pridelava soli na petoli – plasti alg, bakterij, sadre in mineralov, ki preprečuje, da bi se sol mešala z blatom – se je uveljavila izključno v prostoru med Trstom in Pagom ter je ohranjena samo še v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah. Na stoletni življenjski slog spominjajo solinarske hiše na območju solin, imenovanem Fontanigge, ki dajejo značilen in prepoznaven pečat pokrajini. Kanali s številnimi odcepi so še zadnji ostanki nekdanjih solinarskih »ulic«. Solinarske hiše so nanizane med kanali ter pričajo o značilnem, edinem še ohranjenem tovrstnem solinarskem naselju, povezanem s tradicionalno selitvijo solinarskih družin, ki so sezono žetve soli začele z množičnim odhodom v soline na praznik sv. Jurija, končale pa so jo na god sv. Jerneja 24. avgusta.
