SEJEM

Poglejte, kako so v Ribnici barantali (FOTO)

Že 47. ribniški sejem pritegnil množice obiskovalcev. Več kot 300 stojnic častilo suho robo in lončarstvo.
Fotografija: Suhorobarji so na vozu prikazovali obrt. FOTOGRAFIJI: Milan Glavonjić
Odpri galerijo
Suhorobarji so na vozu prikazovali obrt. FOTOGRAFIJI: Milan Glavonjić

V Cenetovi gostilni je malo potem, ko je izbrana družba jeseni 1973 nazdravila maršalu Titu po lovu v okolici Kočevske Reke, skupina turističnih modrecev na mizo položila obsežen sejemski načrt. Profesor Janez Debeljak je vizionarsko naznanil, da bo prva nedelja v septembru zakoličena kot dan čaščenja suhe robe in lončarstva, ter spomnil na pridnost ribniškega človeka že iz časov, ko jih je cesarica odvezala plačila davkov za domače ročne izdelke iz lesa.

Letos so priredili 47. sejem. Mnogi so že pred uradnim začetkom barantali med stojnicami, s katerih so se v krajevni govorici oglašali potujoči prodajalci, po ribniško zdumarji. Nato je slavnostni govornik Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, poudaril pomen davčnih olajšav za rokodelce: »Sprejeli smo zakon o rokodelstvu, kar pomeni, da je državi mar za to panogo.« Jože Zakrajšek, predsednik TD Ribnica, je opomnil, da je še vedno nekaj mojstrov, ki znajo narediti leseni izdelek s tržno vrednostjo, spodbudno pa je tudi, da se obrti lotevajo mladi. Ponosni župan Samo Pogorelc je pritrdil, da je bilo za prireditev poskrbljeno kot še nikoli – z okrepljenim številom policistov: »Sami veste, da je bilo zadnjih 14 dni zaradi romske problematike pri nas napeto. Želimo ostati varna občina.« Med visokimi gosti jih je obiskal tudi notranji minister Boštjan Poklukar.

Sita so nepogrešljiv sejemski izdelek.
Sita so nepogrešljiv sejemski izdelek.
Na mladih svet stoji!
Na mladih svet stoji!

Celodnevno druženje se je razživelo po povorki, na kateri se je predstavilo 12 skupin: od krošnjarjev, izdelovalcev suhe robe in lončarjev, ki so na vozu s konjsko vprego vihteli kolovrat in obdelovali les, do folkloristov, podeželskih žena, koscev, lovcev, čebelarjev. Janez Bojc je gnetel glino, Franc Jaklič pa obdeloval deščice. France Košir je napenjal obode in pribijal mrežo za sita, ki so v koronskih letih šla za med. Del sejemske ikonografije je tudi Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža, ki med drugim prikazuje tradicionalno izdelovanje zobotrebcev.

»To so pravi Ribničani, povejo ceno, od katere ne odstopijo, potem te prepričajo, da so ti dali skoraj zastonj,« je denar za žlico, kuhalnico in lončeno skledo odštel Boris iz okolice Ljubljane. Sejem z več kot 300 stojnicami tudi brez takšnih vložkov ne bi bil tako živ.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije