Poglejte, kako so v Tržiču spet dali vuč u vodo (FOTO)
Gregorjevo ali Vuč u vodo je tržiška šega, ki je v preteklosti živela med domačimi čevljarji, na ta dan so namreč v delavnicah prenehali delo pri luči. Vuč u vodo tako nedvomno spada med najlepše in najtežje pričakovane dogodke v koledarskem letu, običaj pa obujamo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja.
Poklon čevljarski tradiciji
V Tržiču so že tradicionalno praznovanje ob gregorjevem začeli v četrtek, 9. marca, in sicer z odprtjem razstave Vračanje k tradiciji: Kako so šuštarji dali vuč u vodo? Razstava znova razkriva tržiško bistvo, s spuščanjem luči po vodi povezano čevljarsko tradicijo. Za pripravo razstave gre največja zahvala neutrudnim učiteljem, otrokom in sodelavcem OŠ Bistrica in Podružnične šole Kovor. Razstavo so popestrili člani Otroškega pevskega zbora Podružnične šole Kovor; vodi jih Marja Bohinjec, ki je tudi pripravila celotni program ob odprtju.
O vsebini in sporočilnosti razstave je spregovoril njen avtor, dr. Bojan Knific. »Čeprav se zdi – v prispodobi rečeno –, da je dediščina njiva, po kateri lahko vsak orje, je za njeno razvijanje nujno poznavanje korenin in vsega, kar je iz njih zraslo. Tudi s spuščanjem gregorčkov je tako. Treba je spoznavati bistvo šege, ki korenini v starih obredjih, prav je poznati njen razvoj, ki je v Tržiču tesno povezan s čevljarsko tradicijo; razmišljanjem koristi poznavanje sorodnih šeg, ki so se preoblikovale v sodobne dogodke drugod na Slovenskem. In šele ko poznamo vse to, je smiselno korenito poseganje v obstoječe dogajanje in iskanje novih možnosti, ki bi lahko koristile sodobnosti in razvoju,« je povedal.
Po kustosovih besedah je ta šega nedvomno najbolj živa in se najbolj opira na tradicijo ravno v Tržiču, čeprav spuščanje gregorčkov poznajo marsikje na Slovenskem. Bogatijo jo razstave, delavnice in marsikaj drugega – predvsem je dragoceno, da z njo živijo otroci; letos najizraziteje otroci in z njimi učitelji OŠ Bistrica in Podružnične šole Kovor.
Treba je spoznavati bistvo šege, ki korenini v starih obredjih, prav je poznati njen razvoj, ki je v Tržiču tesno povezan s čevljarsko tradicijo.
Na razstavi imajo osrednjo vlogo gregorčki, a ne gre spregledati, da prinaša tudi druga pomembna sporočila. Govori o tem, kako so praznovali tržiški čevljarji, se sprašuje, kaj, če sploh imajo z gregorjevim tržiški kovači, sporoča, da pred stoletji čevljarji niti pozimi niso delali ob umetni svetlobi, opozarja na posebnost čevljarske svetilke oziroma luči na gavge, prinaša Gregorjeve modrosti. Govori še o marsičem, tudi o zapisih in pričevanjih ljudi, pa o tem, kje so spuščali gregorčke. Mogoče je treba ravno to znova izpostaviti, kajti lokacija spuščanja gregorčkov ima zelo očitno izjemno globok pomen, povezan s tradicijo in predkrščanskimi verovanji.
Osrednji dogodek je potekal v soboto, na predvečer godu sv. Gregorja. V Kulturnem centru Tržič so priredili lutkovno predstavo v izvedbi KUD Ampus z naslovom Kako je petelin izvalil jajce?, ki temelji na pripovedki o nastanku Tržiča. Na delavnici so si lahko obiskovalci izdelali svojega gregorčka ali pa spekli ptička iz kvašenega testa v črni kuhinji v Kurnikovi hiši. Gregorjev sprevod z baklami je vodil na brežino Tržiške Bistrice, sledili so člani Pihalnega orkestra, učenci in učitelji OŠ Bistrica z lanternami in obiskovalci. Novost letošnje prireditve je bil nastop skupine Čupakabra, ki so poskrbeli za neonske svetlobne učinke, na mostu pa so pripravili pravi ognjeni spektakel. Na ploščadi pred kulturnim centrom in pred Kurnikovo hišo so obiskovalce pričakale stojnice, polne lokalnih dobrot.
Pri organizaciji prireditve vsako leto izmenično sodelujejo šole in vrtec. Letošnje gregorčke so tako ustvarili učenci in učitelji OŠ Bistrica. Izbrani izdelki so na ogled na razstavah v nakupovalnih središčih Supernova Kamnik in Supernova Kranj, kjer si lahko na panojih preberete tudi zanimivosti o tej šegi. Razstavo gregorčkov si lahko ogledate tudi v izložbah na Trgu svobode.
