Poglejte, kakšne so bile panonske hiše nekoč in danes (FOTO)

Panonska hiša je bila tradicionalna gradnja z naravnimi materiali in je na pomurskem območju že od nekdaj veljala za hišo, namenjeno varčevanju z energijo. V sedanjem času lahko opazimo, da se gradnje z naravnimi materiali čedalje bolj vračajo. Materiali, ki so jih nekoč uporabljali, in jih tudi zdaj, pri tem načinu gradnje, so ilovica, les, slama … Ker je to bogata dediščina in hkrati velja za obnovljive vire, so se v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota odločili, da bodo v ta projekt vključili otroke.

Do konca oktobra

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v tednu kulturne dediščine so pripravili razstavo Panonska hiša – preplet preteklosti in sodobnosti. Na ogled bo v avli knjižnice do konca oktobra. Razstava o panonski hiši predstavlja arhitekturne posebnosti gradnje cimpranih hiš ter materiale, s katerimi so naši predniki gradili svoja prebivališča. Slama, les in ilovica so bili materiali, ki jih je bilo v panonskih krajih v izobilju. To je pomenilo, da so bili ljudem dosegljivi in cenovno najugodnejši.

Hkrati so bili naravni materiali za bivanje ljudi tudi najprimernejši. To je tudi razlog, da se v sodobnem svetu k tem materialom ponovno vračamo. Pomembno je poudariti, da so naši predniki iz narave vzeli le toliko, kot so potrebovali. Niso delali zalog, saj so znali spoštovati naravo in sobivati z njo.

Na ogledu je v zaprtih vitrinah šest maket panonskih hiš. 

Na razstavi lahko vidimo fotografije s slamo kritih cimpranih hiš v panonskem prostoru ter makete, ki prikazujejo hiše v naravnem okolju. Hkrati prikazujejo način življenja naših prednikov, postavitev hiše in dvorišča, brajd in dreves, ki so stala ob cimpračah. Predstavljeni so tudi nekateri odlomki iz književnih del, ki o cimpranih hišah pripovedujejo na svojevrsten in privlačen način.

V sklopu omenjenega projekta, v katerem vsako leto sodelujejo tudi predšolski in šolski otroci ter predstavniki društev, je pokrajinska in študijska knjižnica letos peljala otroke iz vrtcev Pušča, Krog, Bakovci in Rakičan na ogled edine ohranjene cimprane hiše s slamnato streho v Filovcih. Magdina hiša naj bi bila zgrajena v letu 1903. Kustos v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota jo je otrokom slikovito predstavil in jih tako popeljal v življenje prednikov.

Otroci s tem spoznavajo bogato kulturno dediščino.

Magdina hiša je lepo ohranjena cimprana hiša s slamnato streho v Filovcih. Poimenovana je po Magdi Nemec, ki je v njej živela vse svoje življenje. Hiša ima tloris v obliki črke L, kot je bilo v preteklosti značilno za večino prekmurskih domov, vertikalno postavljeno leseno bruno, ta so povezana z lesenimi klini, tramovi so na zunanji strani hiše okrašeni z motivi križev rdeče barve, ki naj bi jo varovali pred nesrečami, sprednjo stran krasijo z rezbarjenjem okrašene lesene svisli. Po prenovi v letih 2009 in 2010 je bil bivanjski del preurejen v muzej ljudske bivanjske kulture, gospodarski del pa v razstavišče in prostor za razne manjše razstave in tematske delavnice.

Značilnost gradnje je tudi oblika črke L.

Izdelali maketo hiše

Uporabniki Varstveno-delovnega centra Murska Sobota so med drugim sodelovali na delavnici izdelave makete panonske hiše, ki je potekala v knjižnici. Na tak način so tudi oni spoznali gradbene materiale cimpranih hiš in se hkrati seznanili z uporabo naravnih materialov v domačem okolju. Jana Balažic iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je izdelala štiri makete, dve so postavili varovanci Vzgojno-delovnega centra Murska Sobota.