PETICIJA ZA PITNO VODO
Poglejte, kakšno vodo so ponudili poslancem v DZ (FOTO)
Mladi za podnebno pravičnost z akcijo za ohranitev pitne vode.
Odpri galerijo
Poslance želijo opozoriti, da bo 37. člen novele zakona o vodah negativno vplival na podzemne vode, torej na pitno vodo. FOTO: Božidar Flajšman
Mladi za podnebno pravičnost so danes pred DZ, ki obravnava predlog novele zakona o vodah, poslancem ponudili »vodo iz Anhovega«, s čimer so želeli poslance opozoriti, da bo 37. člen novele zakona o vodah negativno vplival na podzemne vode, torej na pitno vodo. »Pristojne pozivamo, da prenehajo s spornimi predlogi novih členov, ki bodo negativno vplivala na celotno prebivalstvo. Opozarjamo jih, da danes odločajo o naši prihodnosti in da je dostojno človekovo življenje pomembnejše od kapitala,« so poudarili.
DZ danes obravnava predlog novele zakona o vodah. Čeprav sta okoljsko in gospodarsko ministrstvo enega od spornih členov umaknila, strokovna združenja in nevladniki predlogu še naprej nasprotujejo. Zanje ostaja sporen člen, ki bi posegel v 37. člen obstoječega zakona in omogočil nekatere posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.
»Opozarjamo, da 37. člen novele zakona o vodah, ki ostaja in v skoraj enaki meri omogoča nesprejemljiva tveganja za kakovost pitne vode,« so zapisali v organizaciji Mladi za podnebno pravičnost in dodali, da bi bile s to spremembo na vodnih in priobalnih zemljiščih, kot so reke, jezera in morje, dovoljene gradnje, ki so bile do sedaj prepovedane, denimo gradnje poslovnih objektov, parkirišč, stavb za promet.
Od ministrstva za okolje in prostor, vlade in DZ so ponovno zahtevali umik predloga novele zakona o vodah. Če se to ne bo zgodilo, bodo pritiske stopnjevali, so napovedali v današnjem sporočilu za javnost in dodali: »Zahtevamo izvedbo strokovne, celovite in poglobljene javne obravnave sprememb zakona, saj bomo sicer lahko občutili usodne posledice.«
Prvotno je predvideval zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov, ker se z zagotavljanjem teh sredstev mudi, pa je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je šele v parlamentarni obravnavi v predlog novele z dopolnili vnesla dva za strokovna združenja in nevladne organizacije sporna člena, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva.
Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta se sicer prejšnji teden odločila, da iz novele izvzameta enega od teh spornih členov, in sicer člen, ki bi s spremembo 69. člena aktualnega zakona omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju. Na ministrstvu za gospodarstvo so ob tem opozorili, da gradnje na vodovarstvenem območju pod določenimi pogoji že omogoča 74. člen zakona in so želeli s spremembo le odpraviti neskladnosti v zakonu.
Peticijo, ki poziva vlado in poslance k umiku predlaganih sprememb 37. člena zakona o vodah, je v štirih dneh podpisalo več kot 20.000 ljudi, so izpostavili v nevladni organizaciji Eko krog in civilni iniciativi Danes.
DZ danes obravnava predlog novele zakona o vodah. Čeprav sta okoljsko in gospodarsko ministrstvo enega od spornih členov umaknila, strokovna združenja in nevladniki predlogu še naprej nasprotujejo. Zanje ostaja sporen člen, ki bi posegel v 37. člen obstoječega zakona in omogočil nekatere posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Onesnažena pitna voda Anhovem
Prebivalcem Anhovega je v juliju iz pip pritekla močno onesnažena voda, na tem širšem območju morajo pogosto tudi prekuhavati pitno vodo. Zato prebivalce trenutno s pitno vodo oskrbujejo iz cistern. Krajani Anhovega so nato v začetku septembra ponovno dobili vidno onesnaženo in motno vodo iz svojih pip, o istem so poročali tudi iz dela Deskel.
Konec julija pa je prišlo še do onesnaženja Soče nad območjem, kjer je črpališče vode. Kot se je izkazalo, je iz okvarjenega lovilca olja v cementarni Salonit Anhovo uhajalo olje, zato so tudi prekinili črpanje vode, da ni prišlo do vdora onesnaženja v tehnološko vodo, posledično pa v sistem vodarne Močila za pridelavo pitne vode.
Prebivalcem Anhovega je v juliju iz pip pritekla močno onesnažena voda, na tem širšem območju morajo pogosto tudi prekuhavati pitno vodo. Zato prebivalce trenutno s pitno vodo oskrbujejo iz cistern. Krajani Anhovega so nato v začetku septembra ponovno dobili vidno onesnaženo in motno vodo iz svojih pip, o istem so poročali tudi iz dela Deskel.
Konec julija pa je prišlo še do onesnaženja Soče nad območjem, kjer je črpališče vode. Kot se je izkazalo, je iz okvarjenega lovilca olja v cementarni Salonit Anhovo uhajalo olje, zato so tudi prekinili črpanje vode, da ni prišlo do vdora onesnaženja v tehnološko vodo, posledično pa v sistem vodarne Močila za pridelavo pitne vode.
»Opozarjamo, da 37. člen novele zakona o vodah, ki ostaja in v skoraj enaki meri omogoča nesprejemljiva tveganja za kakovost pitne vode,« so zapisali v organizaciji Mladi za podnebno pravičnost in dodali, da bi bile s to spremembo na vodnih in priobalnih zemljiščih, kot so reke, jezera in morje, dovoljene gradnje, ki so bile do sedaj prepovedane, denimo gradnje poslovnih objektov, parkirišč, stavb za promet.
Od ministrstva za okolje in prostor, vlade in DZ so ponovno zahtevali umik predloga novele zakona o vodah. Če se to ne bo zgodilo, bodo pritiske stopnjevali, so napovedali v današnjem sporočilu za javnost in dodali: »Zahtevamo izvedbo strokovne, celovite in poglobljene javne obravnave sprememb zakona, saj bomo sicer lahko občutili usodne posledice.«
Predlog novele zakona o vodah že več tednov buri duhove
Prvotno je predvideval zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov, ker se z zagotavljanjem teh sredstev mudi, pa je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je šele v parlamentarni obravnavi v predlog novele z dopolnili vnesla dva za strokovna združenja in nevladne organizacije sporna člena, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva.
Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta se sicer prejšnji teden odločila, da iz novele izvzameta enega od teh spornih členov, in sicer člen, ki bi s spremembo 69. člena aktualnega zakona omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju. Na ministrstvu za gospodarstvo so ob tem opozorili, da gradnje na vodovarstvenem območju pod določenimi pogoji že omogoča 74. člen zakona in so želeli s spremembo le odpraviti neskladnosti v zakonu.
