Poglejte, koliko so lani privarčevali Slovenci
V Sloveniji se je stopnja bruto varčevanja gospodinjstev po rekordno visoki, 22,7-odstotni stopnji v 2020 lani znižala in dosegla 18,7 odstotka. Kljub padcu pa je ostala opazno višja kot v obdobju pred izbruhom epidemije covida 19. Gospodinjstva ostajajo pri varčevanju konservativna, največji delež predstavljajo bančne vloge in gotovina. Kot je pred svetovnim dnevom varčevanja, 31. oktobrom, objavil državni statistični urad, je bila lani stopnja bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku višja tudi od dolgoletnega povprečja. Povprečje za obdobje 2011–2021 je namreč znašalo 13,8 odstotka.
Četrti med evropskimi državami
Po zadnjih razpoložljivih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila lani stopnja bruto varčevanja najvišja na Nizozemskem (23,9-odstotna), najnižja pa na Portugalskem (9,8-odstotna). V Sloveniji je bila četrta najvišja med opazovanimi evropskimi državami, hkrati pa tudi višja od povprečja v evrskem območju, ki je bilo pri 17,9 odstotka, in EU, kjer je povprečje znašalo 16,7 odstotka.
Med najpomembnejšimi motivi za varčevanje gospodinjstev v državah območja evra so po ugotovitvah Evropske centralne banke zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (npr. za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.
Slabih 7 milijard finančnih sredstev
V Sloveniji se je vrednost finančnih sredstev gospodinjstev lani zvišala za 6,9 milijarde evrov oz. za 14,3 odstotka. Ob koncu leta je vrednost neto finančnega premoženja (razlika med sredstvi in obveznostmi) znašala 55,2 milijarde evrov ali 106 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V območju evra je ta vrednost znašala 180 odstotkov BDP, v EU pa 178 odstotkov BDP.
Finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina in vloge, delnice in drugo) so ob koncu 2021 dosegala 70,9 milijarde evrov in so se v primerjavi z letom prej povečala za 7,8 milijarde evrov oz. za 12,4 odstotka. K povečanju finančnih sredstev je največ prispevalo povečanje sredstev v lastniškem kapitalu in delnicah ali enotah investicijskih skladov. Bančne vloge gospodinjstev so se po rekordnem povečanju v 2020 tokrat okrepile v nekoliko manjši meri. Opazneje so k povečanju finančnih sredstev prispevali tudi gotovina ter zavarovanja in pokojninske sheme.
Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se lani v primerjavi s prejšnjimi leti ni občutneje spremenila. Največji delež so še vedno predstavljale gotovina in vloge, sledili so delnice in drug lastniški kapital, zavarovanja in pokojninske sheme, dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve ter posojila.
Slovenci pri varčevanju niso naklonjeni tveganju
Takšna struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju, saj varna in likvidna sredstva, kakršna so gotovina in vloge, še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Deleži bolj tveganih naložb, kot so investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, ostajajo razmeroma majhni.
Podobno so imela vsa gospodinjstva v evrskem območju v povprečju največji delež finančnih sredstev v obliki gotovine in vlog, vendar je bil ta delež v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju precej manjši.
