Pogostitev plačali kar z javnim denarjem, javni uslužbenki izplačali 3000 evrov preveč
Varuhi javnih financ so vzeli pod drobnogled poslovanje Glasbene šole Litija-Šmartno v letu 2021 in na podlagi ugotovitev izdali mnenje s pridržkom. Ker vodstvo šole med revizijskim postopkom ni odpravilo vseh ugotovljenih nepravilnosti, je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila. V času revizije je bila prvih osem mesecev tega leta ravnateljica Janja Galičič, do konca leta pa Brigita Šuler. Ravnateljici sta zaposlene dvakrat pogostili z denarjem glasbene šole, katere ustanoviteljici sta litijska in šmarska občina.
Glasbena šola je ravnala v nasprotju z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. S strokovnim delavcem je namreč imela sklenjeno delovno razmerje za opravljanje dela na delovnem mestu, za katero ni izpolnjeval pogojev. Poleg tega je v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo za javni sektor obračunala in izplačala najmanj 440 evrov dodatka za delovno dobo, odpravnino ob upokojitvi pa je določila v znesku, za 244 evrov višjem, kot je dogovorjen z aneksom h kolektivni pogodbi. Podatkov o javnih naročilih niso objavili tako, kot to določa zakon o javnem naročanju. V nasprotju z zakonom o računovodstvu poročila o popisu ni obravnaval pristojni organ. To so nekatere ugotovitve računskega sodišča o poslovanju litijske glasbene šole v letu 2021.
Podjemna pogodba nezakonita
Vodstvo glasbene šole je z računovodkinjo oziroma tajnico šole avgusta 2020 sklenilo podjemno pogodbo, ki se je nanašala na »skrb za organizacijsko in administrativno-finančno funkcioniranje nadstandardnih programov šole in druga dodatna dela v povečanem obsegu in v okviru opisa del in nalog sestavljenega delovnega mesta računovodkinja 50 odstotkov in tajnica 50 odstotkov« in je bila v veljavi do konca avgusta 2021. Iz podjemne pogodbe izhaja, da gre za dodatna dela oziroma za povečan obseg del, vendar še vedno v okviru nalog kombiniranega delovnega mesta.
Javna uslužbenka je tako po tej pogodbi opravljala delo, ki je sicer spadalo v opis njenega delovnega mesta, delo je opravljala pod nadzorom delodajalca, osebno, nepretrgano in v enakem obsegu (kar izhaja tudi iz dejstva, da so bila mesečna izplačila enaka) ter z delovnimi sredstvi delodajalca. Šola tudi ni vodila ustreznih evidenc, iz katerih bi bilo razvidno, da je bilo delo dejansko opravljeno zunaj rednega delovnega časa, enaki neto zneski izplačil v višini 300 evrov pa nakazujejo, da so bili določeni pavšalno in ne predstavljajo dejansko opravljenega dela v določenem obsegu in v določenem obdobju.
V nadzoru so ugotovili še, da je šola leta 2021 po tej podjemni pogodbi, za sklenitev katere ni imela podlage v veljavnih predpisih, protipravno izplačala skoraj 3000 evrov javnega denarja. Vodstvo šole po izteku pogodbe z javno uslužbenko ni sklenilo nove.
Gre za notranjo odgovornost, to je odgovornost nasproti zavodu, o kateri odloča sodišče v pravdnem postopku na podlagi tožbe, ki jo vloži zavod.
Kršitev načel in predpisa
»Etični kodeks je zbirka moralnih in etičnih načel ter pravil, po katerih naj se ravnajo pedagoški delavci Glasbene šole Litija-Šmartno,« je zapisano na spletni strani šole. Revizorji pa so med drugim ugotovili, da so za zaposlene ob koncu šolskega leta in ob koncu koledarskega leta 2021 pripravili pogostitev z javnim denarjem. Zapitek je šola plačala v skupnem znesku 2253 evrov. To se je zgodilo pod vodstvom nekdanje ravnateljice Galičičeve in pod vodstvom aktualne ravnateljice Šulerjeve. Računsko sodišče je prepričano, da za take pogostitve ni nobene podlage v zakonu o javnih uslužbencih.
Za obe zadevi, plačilo pogostitev in sklenitev podjemne pogodbe z računovodkinjo oziroma tajnico, smo računsko sodišče vprašali, kdo mora torej vrniti javni denar. Odgovorili so, da kadar je zaradi nepravilnosti pri poslovanju zavodu nastala škoda, jo zavod lahko uveljavlja zoper povzročitelja, v konkretnem primeru torej zoper obe ravnateljici, če so za to izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti. »Gre za notranjo odgovornost, to je odgovornost nasproti zavodu, o kateri odloča sodišče v pravdnem postopku na podlagi tožbe, ki jo vloži zavod,« so pojasnili. Dodali pa so, da računsko sodišče v okviru svojih pristojnosti ni upravičeno presojati o morebitnem obstoju odškodninske odgovornosti ravnateljice, zato se do povračila škode ne more opredeliti.
Gre za notranjo odgovornost, to je odgovornost nasproti zavodu, o kateri odloča sodišče v pravdnem postopku na podlagi tožbe, ki jo vloži zavod.
