Pogovor s psihologom: Zaradi nošenja mask bodo nekateri vrtčevski otroci ogroženi

Obvezno nošenje mask za otroke od 7. razreda naprej ter vzgojitelje in vzgojiteljice v učilnicah v vrtcu dviga nemalo prahu. Porajajo se vprašanja, kako ohraniti pristen stik z otrokom, kako se mu nasmehniti, kako ohraniti vse, kar potrebujejo najmlajši, in ali so lahko ti zaradi tega v stresu in stiski. O tem smo se pogovarjali s  psihologom, psihoterapevtom in supervizorjem v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor Heliodorjem Cvetkom.
 

Kako bo nošenje mask njihovih vzgojiteljev in vzgojiteljic vplivalo na otroke s psihološkega vidika?  

Odvisno od otrok, njihove starosti in reakcij vseh vpletenih, predvsem staršev. Večina otrok s sprejemanjem nošenja mask vzgojiteljic ne bo imela velikih problemov niti posledic. Otroci se večinoma na spremembe hitro adaptirajo, prej kot odrasli, ne bodo pa videli mask prvič pri svojih vzgojiteljicah, saj jih morajo v nekaterih okoliščinah nositi tudi starši, stari starši, bratje, sestre ... Ker to traja že nekaj časa, o kakšnem šokantnem novem ukrepu težko govorimo. Nekateri otroci pa seveda lahko imajo z uvedbo nošenja mask vzgojiteljic probleme, saj ko si masko nadenemo, smo drugačni. Včasih se tudi ne prepoznamo. Težje je razumeti govor sogovornika. S tem in še čim bi lahko imeli problem nekateri otroci, večji problem utegne biti za mlajše in manjši za največje predšolske otroke, ki nekoliko že razumejo, zakaj je treba biti na distanci, zakaj je treba skrbeti za higieno rok in zakaj je treba nositi maske. Posebej pozorni bomo torej morali biti na otroke, ki bodo zaradi nošenja mask vzgojiteljice vznemirjeni, ki se bodo počutili ogrožene in ki tega ukrepa enostavno ne bodo prenesli. Če bomo pri ukrepu vztrajali, potem teh otrok ne smemo pustiti v teh okoliščinah.   
 

Je to po vašem mnenju dober ukrep za zdravje, tudi psihološko, otrok in tudi vzgojiteljev?

Kadar ne moremo izbirati med dobrimi alternativami, ampak med slabimi (ali tudi slabimi), se s tem praviloma težko sprijaznimo. Tako je tudi z ukrepom obveznega nošenja mask. Kot nezdravnik ne morem in nočem diskutirati o tem, ali je ta ukrep razumen in sorazmeren glede na nevarnost covida 19 za zdravje državljanov. Če komu, moramo zaupati zdravnikom. Kot sem že odgovoril, je za kakega posameznega otroka ta ukrep lahko problematičen. In tem posameznikom ne smemo povzročati škode. Ali sneti masko ali pa otroka umakniti iz okolja, kjer se vztraja pri maskah. Delati z masko na obrazu vsekakor ni prijetno, zlasti če je treba biti aktiven ali če je treba govoriti. S tem imam lastne poklicne izkušnje. Po uri intenzivnega pogovora pod masko sem fizično utrujen in rahlo omotičen, zato si upam trditi, da je obvezno nošenje obrazne maske za vzgojiteljice huda dodatna delovna in psihična obremenitev. A če je potrebna, jo moramo sprejeti. Saj nas sicer čaka še hujše zlo.  

Ali to pomeni, da otroka ne bodo smeli niti stisniti k sebi, glede na to da gre za malčke do 6. leta starosti, ki to ves čas potrebujejo?

Pri posploševanju, da malčki ves čas potrebujejo fizični dotik (objem, stisk, poljub, božanje) gre po mojem mnenju za pretiravanje, nemalokrat pa tudi za potrebe odraslih, ne otrok. Ob izvajanju teh ukrepov moramo biti predvsem razumni in pozorni na potrebe otrok, saj varstva in oskrbe najmlajših ni mogoče izvajati brez fizičnega stika. Kako vzeti otroka, ki še sam ne hodi, v naročje, ga previti ali mu zgolj obrisati ritko in ga nahraniti brez fizičnega stika? Potolažiti ga in mu dati občutek varnosti brez fizičnega stika je včasih sicer mogoče, a ne vedno. Pokazati mu naklonjenost in ljubezen brez fizičnega stika je tudi mogoče, a ne tako prepričljivo, kot če ga pobožamo, stisnemo k sebi in poljubimo. Zato bomo morali biti pozorni na posameznika in njegove potrebe, potem pa se odločiti, ali je zanj mogoče brez večje škode poskrbeti v okoliščinah nošenja obraznih mask ali pa treba najti drugačno rešitev.