Pohvale vredno: poglejte, kakšno neprecenljivo zbirko je podaril Avstrijec
Tehniški muzej Slovenije je bogatejši za imenitno zbirko radijskih sprejemnikov iz obdobja po drugi svetovni vojni. Gre za zasebno zbirko, v kateri je 300 aparatov različnih evropskih proizvajalcev, muzeju pa jo je podaril Alexander Bouvier iz Celovca. Zbirka je prišla v Slovenijo skoraj natanko 100 let po rojstvu prvega lastnika, ki je v Ljubljani, kjer se je rodil, preživel otroška in mlada leta. Radijske sprejemnike je Bouvier podedoval po stricu Petru Krisperju.
»Strica Petra ni med nami od leta 2021, njegova sestra Roswitha, ki je z njim živela pod isto streho, pa nas je zapustila 2022.,« je povedal Bouvier. »Ker nobeden od njiju ni imel otrok, sem postal dedič stričeve zbirke radijskih sprejemnikov. Po njuni smrti je hiša ostala prazna in jo bomo uporabljali v drug namen, kar pomeni, da v njej ne bo več prostora za stričevo kolekcijo. Želeli smo, da bi bila zbirka dostopna javnosti, lahko bi jo prodali ali podarili po delih ali v celoti. Odločili smo se za drugo možnost, zato sem izjemno vesel, da smo se za donacijo zbirke dogovorili s Tehniškim muzejem Slovenije. Direktorica dr. Barbara Juršič je namreč takoj, ko sem navezal stik z njo, pokazala interes in že po nekaj elektronskih sporočilih in kratkem obisku v Celovcu smo se dogovorili ter podpisali pogodbo.«
Zbiral tudi fotoaparate
Bouvierjev stric Peter je bil navdušen nad tehniko, oboževal je avtomobile, motorje in čolne, prav posebno strast pa je gojil do starih radijskih sprejemnikov, ki jih je neutrudno zbiral dolga leta: »Vse do 95. leta je redno obiskoval nedeljski bolšji sejem v Celovcu, kjer je kupoval radijske sprejemnike, ki jih še ni imel v zbirki. To je bil konjiček, ki je izhajal iz njegovega zanimanja za tehniko. V zbirki je okoli 270 radijskih sprejemnikov z elektronkami znanih znamk, kot so AEG, Blaupunkt, Eumig, Graetz, Grundig, Hornyphon, Ingelen, Kapsch, Loewe, Minerva, Nordmende, Philips, Saba, Siemens, Telefunken in WSW, ter 30 bolj modernih tranzistorskih radijskih aparatov z magnetofoni ali zvočnimi napravami.«
Alexander Bouvier pravi, da se na radijske sprejemnike ne spozna prav dosti, zato ne more soditi o vrednosti oziroma redkosti te zbirke. Stric je bil tudi navdušen fotograf, zato je zbiral tudi fotoaparate. A ta zbirka se ne more primerjati z zbirko radijskih sprejemnikov, zbral jih je namreč le okoli dvajset. »Pred drugo svetovno vojno je družina živela v Ljubljani, stric Peter in teta Roswitha sta bila prav tako kot moja mama tukaj rojena in vsi so tukaj tudi odraščali,« nam je zaupal Bouvier. »Stric se je rodil 7. aprila 1923, torej bi letos dopolnil 100 let. Po končani osnovni šoli in gimnaziji se je od leta 1941 v Gradcu šolal za gradbenega inženirja. Zaradi vojne in kaosa, ki ga je ta prinesla, šolanja žal ni končal, zato se je pridružil očetu, ki je bil uspešen in vpliven ljubljanski trgovec. Družina je bila po koncu druge svetovne prisiljena zapustiti svoje domove in imetje pustiti v Jugoslaviji. Uspelo jim je prebegniti v Avstrijo oziroma v Celovec, kjer je Petrov oče na novo vzpostavil trgovski posel, ki ga je pozneje prevzel sin. Očitno je podedoval poslovno žilico, kar mu je omogočilo, da je tudi sam postal uspešen trgovec, vendar je vselej ohranil čut za tehniko. Spominjam se ga kot skromnega in delavnega človeka, bil pa je tudi zelo razgledan in odprt.«
Ohranjal stike s Slovenijo
Družina Krisper je ohranila stike s Slovenijo, čeprav je morala oditi iz Ljubljane. »Stric in teta sta Slovenijo redno obiskovala, skoraj vsak teden sta se odpeljala v Ljubljano, kjer sta obiskala tržnico,« je še povedal Bouvier. »Včasih sva se jima pridružila midva z mamo. Naj povem, da mi je bil stric, ki ni imel otrok, kot drugi oče. Obiskovali smo kraje, kjer so odraščali, in si privoščili kosilo v kateri od ljubljanskih ali okoliških restavracij. Vse do smrti je ohranil stike s sorodniki v Sloveniji.«
Po podpisu pogodbe med muzejem in donatorjem in vseh urejenih formalnostih se je ekipa TMS odpravila v Celovec, kjer so radijske sprejemnike prevzeli in prepeljali v Slovenijo. Kot je povedal Drago Štimec iz konservatorsko-restavratorske službe TMS, so se na pot s kombiji podali kar trikrat, saj je zbirka zelo obsežna: »Pripravili smo seznam sprejemnikov in tranzistorjev, jih pazljivo zavili v folijo in namestili v posebne škatle, tako da so bili res varni pred morebitnimi poškodbami med transportom. Prepeljali smo jih v muzejski depo v Pivki, kjer bomo opravili osnovne postopke. Vsak kos posebej je treba pregledati, očistiti in preventivno konservirati. Potem bomo opravili inventarizacijo, to je vpis v bazo oziroma dokumentacijo.«
Gre za sprejemnike po večini evropskih proizvajalcev, ki so nastali v obdobju po drugi svetovni vojni. Med njimi so, kot je povedal kustos TMS dr. Orest Jarh, našli tudi primerek slovenskega proizvajalca Iskra: »Ko bodo sprejemniki ustrezno konservirani in popisani, bomo naredili izbor in najbolj zanimive predstavili v oglednem delu depojev v Pivki. V bližnji prihodnosti, morda že letos ali najpozneje prihodnje leto, pa jih bomo predstavili v okviru razstav Zakladi iz depojev v Bistri.«
