Poklon prodornemu Suhokranjcu
Kmetijski inštitut Slovenije in občina Žužemberk sta pripravila spominsko sejo z odkritjem znamenja v spomin na pred dvema letoma umrlega znanega Suhokranjca, častnega občana in dolgoletnega direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije Slavka Glihe.
Številne zbrane je na seji v žužemberškem gradu pozdravil župan Jože Papež in izpostavil številne dosežke, ki jih je Gliha s svojim delom pustil Suhi krajini. Izpostavil je njegovo pomembno delo pri odboru za obnovo žužemberškega gradu na področju kulturne dediščine z njegovo ohranitvijo, prenovo in identiteto trga ter sodelovanje v projektu Parka znanih Suhokranjcev. Z njegovo zavzetostjo je grad postal osrednji turistični in kulturni center zgornje doline reke Krke.
Več kot štiri desetletja je bil Gliha nesporna avtoriteta na področju agrarne ekonomije doma in v tujini. Njegovo poslovno pot, direktorovanje zadnjih enaindvajsetih let vse do upokojitve v Kmetijskem inštitutu Slovenije, je lepo orisal njegov naslednik dr. Andrej Simončič. Dr. Emil Erjavec je izpostavil delo tega najuglednejšega slovenskega agrarnega ekonomista in se mu zahvalil za njegov neprecenljivi prispevek v Društvu agrarnih ekonomistov Slovenije, ki ga je zaznamoval tudi kot prvi predsednik.
Prispevek k slogi in spoštovanju
Po kratki prestavitvi in ogledu Parka znanih Suhokranjcev, ki ga je predstavil Vlado Kostevc, je pri Glihovi rojstni hiši – Sirkovi hiši sledila slovesnost s kulturnim programom in odkritjem spominske plošče. Po besedah koordinatorice odbora za postavitev znamenja mag. Jelke Mrvar je žužemberški grad prav po njegovi zaslugi dobil veličastno podobo srednjeveškega gradu, še posebno pa se je izkazal v strokovni skupini za postavitev Parka znanih Suhokranjcev na trgu.
Žužemberški grad je prav po njegovi zaslugi dobil veličastno podobo srednjeveškega gradu, še posebno pa se je izkazal v strokovni skupini za postavitev Parka znanih Suhokranjcev.
»V vsebinsko, arhitekturno in finančno zahtevnem projektu je bil Slavko Gliha moder svetovalec, zanesljiv v argumentih, preudaren v odločitvah in zelo uspešen pri pridobivanju finančnih sredstev,« je dejala Mrvarjeva in sklenila z mislijo, »da naj spominsko obeležje povezuje, širi Park znanih Suhokranjcev in bogati kulturni prostor občine. Naj prispeva tudi k slogi in spoštovanju ter krepi ljubezen do domovine, jezika in rodne Suhe krajine.«
V kulturnem programu so se predstavili učenci OŠ Žužemberk in vinogradniški pevski zbor Suha krajina, pri dogodku pa so izdatno sodelovali tudi Društvo kmečkih žena Suha krajina-Žužemberk, Društvo vinogradnikov Suha krajina in Turistično društvo Suha krajina.
