Poklonili so se škofu Jožefu Smeju
Pred sto leti, 15. februarja 1922, se je v kmečki družini v Bogojini rodil msgr. dr. Jožef Smej. Zadnje dneve življenja je preživel v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah, tam je umrl 21. novembra predlani.
Bogoslovje je študiral v Mariboru, končal pa ga je 8. decembra 1944 v Sombotelu na Madžarskem, še prej je prejel mašniško posvečenje. Kot kaplan je deloval po župnijah v Dokležovju, Dobrovniku in Turnišču. Do leta 1969 je bil kaplan v sedanji stolni župniji Murska Sobota, pozneje pa je bil tam še župnik in dekan. Leta 1969 je odšel v Maribor, kjer je prevzel in opravljal službo stolnega kanonika.
Bil je član zbora škofovih svetovalcev, naddekan stolnega prošta mariborskega stolnega kapitlja in generalni vikar. 25. aprila 1983 je bil imenovan za mariborskega pomožnega škofa, 23. maja istega leta pa je bil v škofa tudi posvečen, za geslo si je izbral Milosti polna, spomni se. Upokojil se je leta 2009.
Smej se je ob duhovniškem in škofovskem službovanju posvetil tudi pisateljevanju, bil je zgodovinar in biograf. Ves čas se je zanimal za življenje in delo Porabskih Slovencev, ki jih je rad obiskoval. Leta 2015 je postal častni občan Maribora, leto pozneje mu je predsednik republike Borut Pahor podelil red za zasluge za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev.
Ob 100. obletnici njegovega rojstva so se v cerkvi v Bogojini zbrali domači verniki, sveto mašo je daroval murskosoboški škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf. Tega je pozdravila Nataša Gjura, članica župnijskega pastoralnega sveta župnije Bogojina: »Škof Jožef Smej ni samo del naše prekmurske biti, on je del Prekmurja. Kdor sreča škofa Smeja, se sreča s preteklostjo in spozna dolžnost sedanjosti in prihodnosti.« Na slovesnosti je zapel tudi domači mešani cerkveni pevski zbor Ignacij Maučec.
