ZAMENJAVA IDENTITETE

Pokopali živega očeta, zdaj tožijo bolnišnico

Družina Alojza Zorka, ki je bil žrtev zamenjave identitete, še vedno pretresena. Čakajo na odgovor SB Celje.
Fotografija: Zamenjava identitete se je zgodila 7. septembra v triažnem prostoru urgentnega centra SB Celje. FOTO: Tomi Lombar
Odpri galerijo
Zamenjava identitete se je zgodila 7. septembra v triažnem prostoru urgentnega centra SB Celje. FOTO: Tomi Lombar

Zgodba o zamenjavi identitete pacientov v Splošni bolnišnici (SB) Celje, ki je na plan prišla sredi septembra, se bo v zgodovino slovenskega zdravstva zapisala kot ena bolj bizarnih. »Vse je šlo narobe, kar lahko gre narobe,« je dogajanje, ki je privedlo do napake, takrat na kratko opisal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. V celotni verigi, je še poudaril, smo padli na vseh petih stopnjah. In sicer vse od premestitve obeh starejših moških pacientov iz doma upokojencev do procesa ugotavljanja identitete obeh v bolnišnici ter do upepelitve pokojnega v mrtvašnici. Nihče namreč niti v enem trenutku ni ugotovil, da obravnava napačnega človeka.

Umrl je 25. septembra. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Umrl je 25. septembra. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Zato si je lahko predstavljati šok, ki so ga doživeli svojci enega od pacientov, 82-letnega Alojza Zorka s Trške Gore pri Krškem, ko so jim le nekaj ur po njegovem pogrebu na krškem pokopališču, 14. septembra, na vrata potrkali policisti in sporočili: »Vaš oče je še živ.« Oziroma z drugimi besedami, da so pokopali napačnega človeka. Tistega dne, okoli 17.30, so namreč v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu ugotovili, da so jim iz SB Celje pripeljali Zorka, in ne njihovega drugega, v resnici mrtvega oskrbovanca. Razlog je bil v tem, da je v bolnišnici nekaj dni prej prišlo do zamenjave njune identitete. Tisti, ki je umrl, je imel identiteto gospoda Zorka, ta, ki je bil živ, pa identiteto tistega, ki je v resnici umrl.

Alojza Zorka so svojci prvič pokopali 14. septembra, ko je bil še živ.
Alojza Zorka so svojci prvič pokopali 14. septembra, ko je bil še živ.

Po dogodku so se vsi vpleteni opravičevali, a odgovornosti za napako ni jasno in glasno prevzel nihče. Interni strokovni nadzor v ZD Sevnica napak zaposlenih, ki sta opravila prevoz, ni pokazal. Ob prevozu v celjsko bolnišnico sta bila izdana dva delovna naloga, po eden za vsakega bolnika, bolnika pa sta bila prepeljana skupaj, v istem reševalnem vozilu. To, da ob prevzemu v domu nista imela identifikacijske zapestnice, pa je po takratnih besedah direktorice zdravstvenega doma Vladimire Tomšič običajna praksa.

Zaradi zamenjave napačno zdravljena?

Pregled videoposnetkov varnostnih kamer v SB Celje pa je, kot je razložil tamkajšnji vodja komisije za izredni strokovni nadzor Radko Komadina, pokazal, da je do zamenjave identitete 7. septembra prišlo v triažnem prostoru urgentnega centra bolnišnice, in sicer ob predaji bolnikov med reševalcema ZD Sevnica in triažo. »Bolnika sta bila triažirana drug za drugim. Ob triaži prvega bolnika je bila dokumentacija obeh bolnikov v triažnem prostoru. Identifikacija prvega bolnika je bila narejena na podlagi informacije reševalnega osebja iz ZD Sevnica, ki je bolnika pripeljalo. V spremni dokumentaciji urgentnega centra je zabeleženo, da smiselnega kontakta ni bilo mogoče navezati ne z enim ne z drugim bolnikom,« je povedal Komadina in dodal, da se je zamenjava zgodila ob predaji bolnikov med reševalcema iz reševalnega vozila in triažo urgentnega centra.

Narobe je šlo vse, kar lahko gre narobe.
Narobe je šlo vse, kar lahko gre narobe.

Ob tem se je seveda tudi takoj postavilo vprašanje, ali sta bila pacienta zaradi zamenjave identitete tudi napačno zdravljena. Po zagotovilih iz bolnišnice omenjena napaka ni vplivala na njuno zdravstveno stanje. Pri umrlem bolniku namreč ni bilo zabeleženih kroničnih bolezni, katerih diagnoze so bile postavljene pred sprejemom v bolnišnico. Krvne preiskave so ustrezale njegovemu kliničnemu stanju. Umrl je 37 ur po sprejemu, po opravljenih mikrobioloških preiskavah in predpisani antibiotični terapiji. Prekinitev terapije njegovih kroničnih bolezni ni privedla do dokumentiranega zapleta. Tudi pri bolniku, ki se je z zdravljenja vrnil v dom starejših občanov, torej pri Zorku, niso ugotovili zapletov, ki bi bili posledica zamenjave identitete, kar si razlagajo z ustreznim kliničnim zdravljenjem bolnika, je septembra še zatrdil Komadina. Na dokončni odgovor bo sicer treba počakati do konca preiskav. Na ministrstvu za zdravje so že odredili sistemski nadzor in na Policijsko upravo Celje podali naznanilo kaznivega dejanja zoper neznane storilce v zvezi z dogodki od 7. septembra 2022 naprej, katerih posledica zaradi medsebojne zamenjave identitete dveh pacientov je bila neustrezna obravnava dveh pacientov.

Tudi zaradi duševnih bolečin

Le enajst dni po razkritju afere pa je umrl še Alojz Zorko. Očitno se njegova družina s pojasnili bolnišnice ne želi povsem sprijazniti, saj so, kot nam je potrdil Zorkov sin Janez, tja vložili odškodninski zahtevek. »Mi smo ga vložili, zdaj pa čakamo, kaj bo. Da se nam javijo iz bolnišnice. Ne vem, kako se bo na koncu razpletlo,« nam je zaupal Janez. Na kaj več dodatnih vprašanj v zvezi z vsebino odškodninskega zahtevka, kot je denimo tudi višina zahtevane odškodnine, ni želel odgovarjati, je pa poudaril, da jih je dogodek izjemno čustveno prizadel. Kot smo razumeli, naj bi bolnišnico tožili tudi zaradi pretrpljenih duševnih bolečin. Zorko nam je zaupal, da si od tistega septembrskega dne še ni povsem opomogel. Še vedno je v duševni stiski. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije