Pol stoletja po civilni še cerkvena poroka Ane in Ferdinanda (FOTO)
Cerkvene poroke niso bile vedno dobrodošle, zato si je veliko parov večno zvestobo obljubilo le s civilnim obredom, med njimi tudi Ana in Ferdinand Flisar iz Drobtincev, vasice v občini Apače, ki sta cerkveni obred doživela šele po pol stoletja civilnega zakona. Obiskali smo ju na domu v Drobtincih, kjer sta nas ob vhodu na dvorišče z glasnim laježem pozdravila psa, zadrego pa je nemudoma rešila hčerka zlatoporočencev, medicinska sestra Petra.
Da ne bi bilo zamere, sem očeta ubogal, toda v meni je tlela želja.
Pred pol stoletja, januarja 1973, sta se poročila le civilno, in v taki skupnosti živela vse do zlate poroke. »Ko sem se zaljubil v Ano, sem se želel poročiti civilno in cerkveno. Cerkveni poroki pa je nasprotoval oče, ki je bil član Zveze komunistov. Da ne bi bilo zamere, sem očeta ubogal. Toda v meni je tlela želja, da bi bila deležna zakramenta svetega zakona. Čeprav nisva bila cerkveno poročena, sva vse otroke vzgajala v veri in prejeli so vse zakramente. Srečen sem, da sva ob praznovanju zlate poroke zakon potrdila pred oltarjem apaške cerkve, kjer je zahvalno sveto mašo daroval naš župnik Janez Ferencek in naju je ob tej priložnosti tudi cerkveno poročil.«
Ana se je rodila 1949. v Drobtincih, v družini osmih otrok. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Stogovcih, je ostala na domačiji, kjer je po starših podedovala posest. Tako se je po poroki posvetila delu na zemlji, kjer so redili govedo in prašiče, ter gospodinjstvu in skrbi za otroke. V zakonu so se jima rodili sinovi Mirko, Branko in Ferdo ter hči Petra, ki živi z njima. Otroci so ju razveselili s petimi vnuki.
Ferdinand se je rodil 1951. v Žepovcih. Takoj po osnovni šoli se je zaposlil v Tovarni močnih krmil Črnci in tam dočakal pokoj, pomagal pa je tudi ženi pri delu na zemlji. Pozneje sta tudi Ana in Ferdinand opustila kmetovanje, a se Mirko ukvarja z rejo športnih konjev, da se travniki ne zarastejo. V skupnem življenju sta si postavila novo hišo, v kateri zdaj živita. Srečna sta, da sta uresničila Ferdinandovo željo in se končno cerkveno poročila, zadovoljna pa sta tudi, da ju otroci in vnuki spoštujejo ter ju radi obiskujejo. Prijetno praznovanje zlate poroke je potekalo v družinskem in prijateljskem krogu.
