Poleg ptičje gripe zdaj v Sloveniji razsaja še kokošja kuga

Kot da na skrajnem severovzhodu države ne bi imeli že dovolj težav s pogostim pojavom aviarne influence oziroma ptičje gripe, ki je zelo nalezljiva virusna bolezen, in nedavnim odkritjem domnevnih nepravilnosti na kokošji farmi v Gornjih Ivanjcih, je rejce perutnine v Pomurju doletela nova nevšečnost.

V dvoriščni reji 14 kokoši na območju Mestne občine Murska Sobota so namreč te dni potrdili atipično kokošjo kugo. Na gospodarstvu so že izvedli nujne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) rejce perutnine in ptic v ujetništvu pa poziva k previdnosti in doslednemu upoštevanju zaščitnih ukrepov, vključno z izvajanjem ustreznih programov cepljenja.

Različni znaki

Na UVHVVR so potrdili, da je atipična kokošja kuga zelo nalezljiva virusna bolezen perutnine in ptic, ki jo povzročajo virulentni sevi aviarnega paramiksovirusa 1 (APMV-1). Klinični znaki so različni. Bolezen lahko poteka brez simptomov ali pa okužba privede do sistemskih infekcij, ki lahko povzročijo do 100-odstotni pogin. Okužene živali lahko širijo virus, preden pokažejo klinične znake bolezni. Virus se izloča iz dihalnega trakta, oči in z iztrebki okuženih živali. Onesnaženi sta lahko tudi jajčna lupina in vsebina jajc. Bolezen se najpogosteje širi s premiki živih ptic (prostoživeče ptice, ptice v kletkah, tekmovalni golobi, nakup perutnine), z ljudmi in opremo, s perutninskimi proizvodi ter onesnaženo krmo in vodo. »Za preprečevanje bolezni in zmanjšanje širjenja virusa so na voljo različna cepiva. S kombinirano uporabo različnih cepiv (živih in inaktiviranih) pri kokoših nesnicah in matičnih jatah dosežemo pri večini živali v jati dober in dolgotrajen imunski odgovor.«

Ob tem UVHVVR vse rejce perutnine in ptic v ujetništvu poziva k previdnosti in doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, vključno z izvajanjem ustreznih programov cepljenja, da bi preprečili vnos bolezni v svoje reje. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjša škoda, ki jo povzroči pojav bolezni. »Če rejci opazijo katerega od naslednjih znakov, naj takoj obvestijo veterinarja: zmanjšana poraba krme in vode za več kot 5 odstotkov; padec nesnosti za več kot 5 odstotkov; povišan dnevni pogin za več kot trikrat od pričakovanega; pojav kliničnih znakov, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno obarvani iztrebki s primesjo krvi; lahko se pojavijo tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti),« pojasnjujejo na UVHVVR.

Na skrajnem severovzhodu države imajo rejci perutnine pogosto težave. FOTO: Wildpixel/Getty Images