Poleti že tako delajo izgubo, zdaj jih je udarila še korona

Med tistimi, ki so najtežje čakali na zeleno luč za ponovno odprtje po pandemiji koronavirusa, so bili fitnesi. Potem ko so večkrat glasno opozarjali, da jih je med sproščanjem ukrepov država dolgo krivično puščala zaprte, so zdaj vendarle spet lahko odprli svoja vrata, seveda ob upoštevanju priporočil za preprečevanje okužb, ki jim jih je predpisal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). A kot kažejo izkušnje iz tujine, se je obisk ponekod kar prepolovil. Kako kaže v Sloveniji?

»Zaradi intenzivne fizične aktivnosti, hitrega gibanja in pospešenega dihanja se sprošča večja količina kapljic iz ust in potencialno tudi novega koronavirusa, zato je tveganje za prenos okužbe v zaprtih prostorih za fitnes večje. Z doslednim upoštevanjem navedenih priporočil je možno tveganje za prenos virusa zmanjšati, ne pa popolnoma izključiti. Odločitev o izvajanju dejavnosti fitnesa je izključno odgovornost vsakega od udeleženih,« piše NIJZ.

Poleti že tako manj strank

Tako so imeli v pripravi na odprtje veliko dela, da so glede na priporočila pripravili prostore, reorganizirali vadbo in pripravili vse potrebno za ponovno snidenje s strankami. Kako je to v praksi, smo preverili pri enem od ljubljanskih fitnesov, pri Šus Eurofitnessu. »Težko se je držati vseh omejitev, pisali so jih tisti, ki nimajo izkušenj v tej dejavnosti, omejitve zdravstvene stroke niso usklajene z dejavnostjo, kar je kar velik problem. Morali smo precej zmanjšati kapacitete, a nam gre na roke, če lahko temu tako rečemo, da smo vstopili v poletni del sezone, ko je že tako manj strank. To nam zaradi vseh omejitev dejansko ustreza. Je pa to zagotovo velika preizkušnja za vse, ki delamo v tej panogi, saj imamo velike težave,« je povedal vodja centra Gregor Pečovnik.

Po priporočilih NIJZ morajo stranke naročiti na datum in uro, ob vstopu je zanje obvezno razkuževanje rok, prav tako morajo po vsaki uporabi naprav ali rekvizitov, prhe in garderobe te razkužiti, vanje lahko obiskovalci vstopajo le posamezno. Zagotavljati morajo varnostno distanco, zato so morali tudi prerazporediti naprave in odstraniti tiste, ki jih ni mogoče razkužiti, Pečovnik pa pravi, da je njim največjo težavo predstavljal bazen, v katerem so morali dvigniti nivo klora, omejiti so morali število plavalcev (12 m² na enega) oziroma trije na progo. Tudi v savne je lahko vstopal le po eden, v večjo, sicer namenjeno 10 ljudem, pa trije. »Imamo pa srečo, da imamo veliko dvorano za skupinske vadbe, tako da lahko vadeči držijo pravo distanco. V prejšnjih fazah nismo uporabljali rekvizitov, zdaj jih, a jih vsaka stranka za seboj dezinficira, zvečer pa jih vse razkužimo še enkrat.«

Udarec je velik

Glede obiska je Pečovnik povedal, da je zaenkrat zadovoljiv. Svoje stranke so skušali že med karanteno zadržati tako, da so pripravljali aktivnosti zunaj, nekaj vadb so izvajali prek spleta, ker pa so opazili, da nekaterim preprosto manjka socialna interakcija, ki so je vajeni iz fitnesa, pa so organizirali tudi spletne čajanke, da so ljudje komunicirali z osebjem športnega centra prek spletnih aplikacij. »Pozitivno sem presenečen nad odnosom ljudi, za zdaj se je vrnilo približno 70 odstotkov strank, kot smo jih imeli lani v istem obdobju. Obisk je nad pričakovanji, sploh glede na statistiko drugod po svetu. Ljudje se vračajo pozitivno naravnani.«

Toda finančni udarec je vseeno velik. Veliko centrov, ki so obremenjeni z velikimi stroški, se sploh še ni odprlo. »Da finančno podhranjen prideš v ta del sezone, ko že tako vsi fitnesi poslujejo negativno, je velika težava,« je opozoril Pečovnik. Upa, da bo morda vseeno poleti obisk nekoliko večji, če ljudje ne bodo toliko počitnikovali. Poudaril je tudi, da so se med zaprtjem sektorsko povezali in skupaj pritiskali na vodilne institucije, predlagali pa tudi, da bi lahko ljudje tudi pri njih uporabili turistične bone. A brez uspeha. »Razočarani smo, tudi mi imamo velike težave, ne samo turistični ponudniki. Država je tu pokazala zelo mačehovski odnos do športa – predvsem do športne rekreacije in z njo povezanih športnih centrov.«