REŠEVALNI PAS
Poletni čas zastojev: tako bo ukrepala avtocestna policija
Ali motorist, ki se vozi po sredini reševalnega pasu, krši predpise?
Odpri galerijo
Vzpostavitev reševalnega pasu ob zastojih in nesrečah na avtocesti je ključna poteza voznikov pri reševanju življenj. Na to redno opozarja Zavod reševalni pas, ki je pred nekaj leti dosegel, da je vzpostavitev reševalnega pasu postala tudi uzakonjena in je del cestnoprometnih predpisov. A še vedno lahko pogosto opazujemo, kako ga nekateri ne upoštevajo in prehitevajo kolono. Še zlasti težava nastane, če gre za večje vozilo, ki lahko obtiči v reševalnem pasu, dostop intervencijskih vozil do mesta nesreče pa je tako onemogočen.
Ali bo nad temi kršitelji zdaj skrbneje bdela avtocestna policija, ki je začela delovati v začetku junija? S policije so nam na to temo odgovorili, da v času začetka delovanja Specializirane enote avtocestne policije Ljubljana doslej niso beležili kršitev vzpostavljanja reševalnega pasu. »V danem zelo kratkem obdobju naša enota še ni bila napotena na interventni dogodek, kjer bi bilo treba vzpostaviti reševalni pas ter tudi ugotavljati tovrstne kršitve,« so zapisali v odgovoru.
»Globa je primerljiva drugim državam, obstaja pa razlika v samem izvajanju prekrškovnih postopkov s tem v zvezi. Pričakujemo, da se bo število izdanih plačilnih nalogov za tovrstne prekrške povečevalo skupaj z napovedano večjo prisotnostjo policije na avtocestah. Tukaj bi omenili še priključitev intervencijskemu vozilu na nujni vožnji. To ni le prepovedano, ampak je izredno nevarno početje, s katerim lahko ogrozimo sebe, reševalno enoto ter tiste, ki to reševalno enoto potrebujejo,« je ob tem poudaril Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda reševalni pas.
Kakšna je splošna slika, ali vozniki zadnja leta bolj dosledno upoštevajo reševalni pas ali nasprotno, je zaznati vse več kršitev?
»Slika se konstantno izboljšuje. Leto in pol smo bili skorajda brez zastojev na avtocestah, se je pa poznala razlika, ko so se zastoji vrnili. Vozniki smo nekoliko pozabili na tisto, kar se nam je že uspelo naučiti. V zadnjih tednih je opaziti, da se promet vrača v stare tirnice, z njim pa tudi trčenja in zastoji. Hvaležni smo, da pišete o pomembnosti reševalnega pasu in tako pomagate pri ozaveščanju. Kršitve seveda so, a verjamemo, da se je stanje toliko izboljšalo, da bodo policisti lahko te posameznike, ki se požvižgajo na pravila, lažje tudi zaznali in jih ustrezno kaznovali,« je dodal Albreht. V zavodu so tudi zadovoljni, da jih je avtocestna policija tudi že kontaktirala v zvezi z določenimi kršitelji. »Upamo, da bo sodelovanje na področju preventive le napredovalo, po potrebi pa bomo seveda policiji na njihovo zahtevo tudi posredovali zahtevane informacije.«
Ali bo nad temi kršitelji zdaj skrbneje bdela avtocestna policija, ki je začela delovati v začetku junija? S policije so nam na to temo odgovorili, da v času začetka delovanja Specializirane enote avtocestne policije Ljubljana doslej niso beležili kršitev vzpostavljanja reševalnega pasu. »V danem zelo kratkem obdobju naša enota še ni bila napotena na interventni dogodek, kjer bi bilo treba vzpostaviti reševalni pas ter tudi ugotavljati tovrstne kršitve,« so zapisali v odgovoru.
Globa 200 evrov
V določbi 14. odstavka 30. člena zakona o pravilih cestnega prometa je določena obveznost voznikov, da morajo vozniki v primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema prometnima pasovoma ali več za vožnjo v eno smer med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. »Z globo 200 evrov se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.«
»Globa je primerljiva drugim državam, obstaja pa razlika v samem izvajanju prekrškovnih postopkov s tem v zvezi. Pričakujemo, da se bo število izdanih plačilnih nalogov za tovrstne prekrške povečevalo skupaj z napovedano večjo prisotnostjo policije na avtocestah. Tukaj bi omenili še priključitev intervencijskemu vozilu na nujni vožnji. To ni le prepovedano, ampak je izredno nevarno početje, s katerim lahko ogrozimo sebe, reševalno enoto ter tiste, ki to reševalno enoto potrebujejo,« je ob tem poudaril Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda reševalni pas.
Kaj pa motoristi?
Bralec je v zvezi s tem na nas naslovil vprašanje, ali je tako v prekršku tudi motorist, ki prehiteva kolono po reševalnem pasu. »Reševalni pas je namenjen zgolj intervencijskim vozilom, reševalnim ekipam in policiji, da se omogoča čim hitrejši prihod na kraj interventnega dogodka, zato je vožnja ostalih motornih vozil kot tudi motornih koles prepovedana,« odgovarjajo na policiji. V zavodu pa dodajajo: »Razumemo, da je stati v koloni v popolni motoristični opremi pri 30 stopinjah stopinjah Celzija in več popolnoma nehumano in mučno. Reševalne službe slabih izkušenj z motoristi v zastojih na avtocestah v večini primerov nimamo in jih ne zaznavamo, prosimo pa jih, naj ravnajo tako, da v nobenem trenutku ne ovirajo reševalnih služb na reševalnem pasu.«Kakšna je splošna slika, ali vozniki zadnja leta bolj dosledno upoštevajo reševalni pas ali nasprotno, je zaznati vse več kršitev?
»Slika se konstantno izboljšuje. Leto in pol smo bili skorajda brez zastojev na avtocestah, se je pa poznala razlika, ko so se zastoji vrnili. Vozniki smo nekoliko pozabili na tisto, kar se nam je že uspelo naučiti. V zadnjih tednih je opaziti, da se promet vrača v stare tirnice, z njim pa tudi trčenja in zastoji. Hvaležni smo, da pišete o pomembnosti reševalnega pasu in tako pomagate pri ozaveščanju. Kršitve seveda so, a verjamemo, da se je stanje toliko izboljšalo, da bodo policisti lahko te posameznike, ki se požvižgajo na pravila, lažje tudi zaznali in jih ustrezno kaznovali,« je dodal Albreht. V zavodu so tudi zadovoljni, da jih je avtocestna policija tudi že kontaktirala v zvezi z določenimi kršitelji. »Upamo, da bo sodelovanje na področju preventive le napredovalo, po potrebi pa bomo seveda policiji na njihovo zahtevo tudi posredovali zahtevane informacije.«
Več patrulj v turističnih krajih
Sicer pa bo v poletnih dneh, ko je predvidenih več zastojev zaradi povečanega prometa proti počitniškim krajem in tudi zaradi nekaterih delovnih zapor, specializirana enota avtocestne policije s številnimi patruljami zagotavljala varnost na avtocestah. »Predvsem bodo dodatne patrulje na terenu v turistično najbolj obremenjenih vikendih, razporejene na posameznih odsekih avtoceste, kjer prihaja do zastojev, kršitev cestnoprometnih predpisov in prometnih nesreč. Dejstvo je, da se zastojev v najbolj obremenjenih vikendih ne da preprečiti, cilj Specializirane enote avtocestne policije Ljubljana pa bo v turistični sezoni zagotavljati čimprejšnjo sprostitev prometa ob nastanku prometnih nesreč, torej da se vozila umaknejo na odstavni pas ali izvoz, represivno ukrepanje zoper najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov ter s tem vsem voznikom omogočiti najboljšo varnost na slovenskih avtocestah,« so še sporočili z Generalne policijske uprave.Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana je doslej beležila največ kršitev voznikov tovornih vozil. Predvsem je v teh prekrških ugotovila nepravilnosti pri tovoru, preobremenjenost tovornih vozil, manipulacije tahografov in manipulacije pri izpustih CO. Za vse ugotovljene kršitve so voznikom izrekli globe, ki za pravne osebe znašajo tudi več tisoč evrov.