Policist se je upokojil, službeno psičko pa je moral oddati
Zvonko Galun je bil pred upokojitvijo vodnik službenega psa. Dona, devetletna psička pasme weimarski ptičar (weimaranec), mu je bila dodeljena pred petimi leti. V tem času se je nanj zelo navezala, prav tako on nanjo, sprejela je in vzljubila njegove družinske člane in živela zadovoljno tako v službi kot doma pri policistu Galunu, kjer je bila tudi nastanjena.
30. aprila 2022 pa je želel Zvonko psičko posvojiti. A zaradi novega Pravilnika o službenih živalih v Policiji (v nadaljevanju Pravilnik) so mu posvojitev brezpogojno zavrnili z argumentacijo 71. člena Pravilnika, kjer je zapisano: »možen je brezplačni prenos živali na njenega vodnika le v primeru, da je bila z njim 7 let«. Pri tem je iz neznanih razlogov v Pravilniku izpuščena starost psa, torej, pri kateri starosti ga je mogoče prenesti na skrbnika oziroma vodnika. Po sedanjem Pravilniku, ki je spisan v moderni razviti družbi, psička, stara devet let (v človeških letih od med 60 in 63 letom), ne more s svojim vodnikom v pokoj, temveč bo prodana na licitaciji. Povprečna starost te pasme pa je samo 10–12 let.
Psička bo izločena iz uporabe in prodana na licitaciji, Zvonko Galun je več ne more niti odkupiti, kajti z dnem upokojitve, 10. 6. 2022, ni več njen vodnik. Psička je sedaj, namesto da bi bila doma s svojim človekom, zaprta v pesjaku ob drugih delovnih policijskih psih, kar jo vznemirja in ji povzroča trpljenje. Upoštevajoč njeno starost in pasemsko značilnost, se bo težko navezala na novega lastnika, prav tako bo zanjo kot za živo čuteče bitje, to pomenilo trpljenje. Naj v zadnjih letih življenja doživi trpljenje in travme, kako bo to vplivalo na njeno zdravje, prej pa je odlično služila kot delovni pes? Najbrž slovenska policija ni tako finančno podhranjena, da bi s prodajo živega čutečega bitja, ki je služilo vse svoje kratko življenje, gmotno pridobila, pravijo pri Društvu za dobrobit živali AniMa.
Odgovor ministrstva
Na ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo, da pravilnik o službenih živalih v policiji že omogoča policistu vodniku, da ob upokojitvi obdrži službenega psa. S posodobitvijo in prilagoditvami pravilnika pa bodo vanj vključili tudi zakonsko opredelitev, da so živali čuteča živa bitja in v največji možni meri omogočili nadaljevanje skupne poti upokojenega policista vodnika in službenega psa.
»Policist vodnik je pred upokojitvijo podal vlogo za neodplačen prenos v njegovo last dveh službenih psičk policije, starih 12 in 9 let, ki ju je imel v uporabi kot policist vodnik službenega psa. Za službeno psičko Piko, staro 12 let, je bil pristojni službi ministrstva že podan predlog za sklenitev neposredne pogodbe o neodplačnem prenosu v njegovo last in posest. Devetletna službena psička Dona predhodno ni bila izločena iz uporabe, da bi jo bilo mogoče neodplačno prenesti v last vodniku. V ministrstvu razumemo tesno vez, ki se splete med vodnikom in službenim psom, zato smo vodnika takoj poklicali in mu zagotovili, da bomo skupaj s strokovnimi službami poiskali ustrezno rešitev. Tako smo mlajšo službeno psičko Dono nemudoma (21. junija 2022) veterinarsko pregledali in na podlagi rezultatov tega pregleda je bila sprejeta odločitev, da jo iz starostnih in zdravstvenih razlogov izločimo iz uporabe. To pomeni, da bo vodnik lahko obdržal tudi to psičko in bosta zopet skupaj,« odgovarjajo na ministrstvu.
In nadaljujejo, da poleg tega Direktorat za policijo in druge varnostne naloge skupaj s pristojno službo Policije že pripravlja spremembo pravilnika, ki bo v podobnih primerih omogočal odločitev v korist živali, posodobili pa ga bomo tudi v skladu z veljavno zakonodajo, ki živali opredeljuje kot čuteča bitja. »Včeraj smo v Kabinet ministrice prejeli tudi poziv Društva za dobrobit živali AniMa, ki mu bomo pojasnili rešitev konkretnega primera in da že pripravljamo spremembe pravilnika. Te bodo omogočile nadaljevanje skupne poti upokojenega policista vodnika in službenega psa, kar bo veljalo za vse podobne primere,« so zagotovili na Ministrstvu.
Izjemno močan stres
Pravo in s tem tudi pravice in dolžnosti nalagamo in podeljujemo ljudje sami, živali nimajo nič s tem. Človeško ravnanje oblikuje vsebino pravnih norm in torej tudi dolžnosti in pravice. Država in njene institucije bi morale že zdavnaj poskrbeti, da se z živalmi ravna na human način – da se ne izkoriščajo za nobene interese in da so njihove življenjske razmere v skladu z njihovimi potrebami. Blaginja živali je odgovornost vsakega posameznika, pa tudi odgovornost celotne družbe, slovenska policija pa bi morala z zgledom podati primere najboljše prakse, pravijo pri Društvu za dobrobit živali AniMa.
Dona je vsestranski lovski pes, zelo navezana na skrbnika in družino, neustrašna, do svojcev pa zelo vdana. Skrbnika, če le more, spremlja kot senca, od tod tudi vzdevek – 'sivi duh'. Psi pasme weimarski ptičar se najbolj navežejo na vodnika oziroma skrbnika. Devetletne psičke nikakor ne bi smeli ob odhodu vodnika prodati na dražbi, temveč bi morala s svojim skrbnikom v zaslužen pokoj. Toliko stara psička velja že za ostarelo in bi ji razhod z vodnikom povzročil izjemno močan stres in le ugibamo lahko, kako bi se na to odzvala – lahko tudi z agresijo.
Edino prav, ne glede na pravilnik, ki se spreminja in prilagaja, pa bi bilo, da bi psičko oddali gospodu Galunu (podarili ali prodali za simbolično ceno), kar v društvu utemeljujejo takole:
- Službeni policijski pes se močno naveže na svojega vodnika, zato bi bil, še zlasti za tako staro psičko, velik psihični šok, ki bi imel posledice tudi na zdravje, če bi morala v drugo okolje oziroma k drugemu skrbniku.
- Po pasemskih lastnostih so weimaranci psi, ki se navežejo na enega človeka in ne slovijo po prilagodljivosti in tudi zato menjava skrbnika ne bi bila primerna.
- Pričakovana življenjska doba weimarancev je 12 do 13 let, zato devetletna psička te pasme nima kakšne večje tržne vrednosti.
- Psi izkušajo psihične in čustvene bolečine kot ljudje. Psi so po naravi družabna bitja, ki se razvijajo v interakciji z ljudmi in drugimi živalmi. Pes sprejme človeško družino kot svoje krdelo. Prisilna ločitev od krdela je psihično mučenje, saj pes razume ločitev kot stalno izključitev in kaznovanje – Dona pa to zaradi črk na papirju doživlja že skoraj dva meseca.
- Slovenija od leta 2020 s 15. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 95/2004 in 91/13 ) priznava živalim status čutečega bitja.
»Naj ob tem izrazimo tudi negativno mnenje o licitacijskem načinu prodaje službenih psov. Pes namreč sodi med visoko razvita živa bitja, ki so med drugim biološko, sociološko, psihološko, anatomsko in fiziološko zelo podobna nam, ljudem. Poleg tega pes ni stvar, ni predmet, ampak je subjekt, kar je posredno zapisano tudi v zakonu o zaščiti živali, zato je takšen način prodaje za policijo neuporabnih psov povsem neprimeren. Nujno bi morali najti drugačen, sprejemljivejši in primernejši način oddajanja takšnih psov,« so še dodali pri društvu.
Kaj pravi zakon?
EU je leta 2009 v svoji temeljni listini, Lizbonski pogodbi, zapisala, da so živali čuteča bitja, zato morajo države članice pri dejavnostih, ki vključujejo delo z živalmi, upoštevati to načelo, saj je ena poglavitnih vrednot članic EU tudi blaginja živali. Zakonodaja v Sloveniji priznava živali kot bitja, ki lahko čutijo užitek, bolečino, veselje ali trpljenje. Če se zavrne Zvonku posvojitev Done, pomeni, da bo slovenska policija še naprej obravnavala delovne pse kot enakovredne predmetom ali vrečam krompirja. Vedenjski, nevrološki in fiziološki dokazi podpirajo stališče, da so psi čuteča bitja z zavestnimi izkušnjami.
Sodobna družba torej sprejema psa kot čuteče bitja. Človekova moralna dolžnost je, da zanj skrbi na način, ki mu ne povzroča nepotrebnega trpljenja in mu omogoča »življenje, ki ga je vredno živeti«.
Policija naj bi bila je vzgled vsem državljanom.