Policist zavrnil pomoč, brani se, da je kolege s tem obvaroval pred korono

Na koprskem delovnem sodišču se je začel vsebinski del sojenja zaradi odpovedi nekdanjemu vodji izmene koprskega operativno-komunikacijskega centra (OKC) in bivšemu podpredsedniku Območnega policijskega sindikata Obalno-kraške regije (OPS OKR) Gregorju Lahajnarju. Štiriinštiridesetletni Lahajnar, magister prometnih znanosti, ki hoče službo nazaj, je na zaslišanju najprej spregovoril o očitkih, da 3. septembra predlani s klicateljem, ki je za pomoč zaradi izgube dokumentov prosil v italijanskem jeziku, ni hotel govoriti italijansko.

»Italijanski jezik je treba uporabljati samo za italijansko manjšino. Po govoru sem ocenil, da ne gre za pripadnika manjšine, zato sem odgovoril v slovenščini. Rekel sem mu, da je tukaj Slovenija in da žal ne morem pomagati, zatem pa odložil telefon,« je povedal predsednici senata Martini Andrejašič Zazula, pa tudi da je ob vseh drugih resnih zadevah govoril v italijanščini. Nesrečnika brez dokumentov sta potem pomoč iskala na belgijski ambasadi.
 

Ima največ izkušenj

O tem, kako se je sicer odločal, kdaj je na kraj dogodka poslal patrulje, je pojasnil, da po intuiciji, izkušnjah ter na osnovi kontrolnih vprašanj. »Po zdravi kmečki pameti sem presojal, kaj je dobro za ljudi in policiste.« Da je čuval kolege pred okužbo s covidom-19 in upošteval kadrovsko podhranjenost. Očitke, da je bila njegova komunikacija neustrezna, je zavrnil: »Do vseh sem bil prijazen, ni v moji navadi, da bi žalil ljudi, in na vse interventne klice sem poslal policiste.«



Marca lani je klicateljica potrebovala pomoč policije zaradi hrupa. Lahajnar pa da jo je usmeril, naj sosede sama opozori na hrup, je bilo slišati na sodišču. Tri dni pozneje je preklical prihod policistov na drug klic, takrat je za pomoč prosila občanka, ki je imela težave z nečakom. »Patrulja je tam posredovala zaradi podobne zgodbe pred kakšnimi 14 dnevi, kršitelj je bil takrat kaznovan,« je pojasnil Lahajnar, da je zadevo uspešno rešil po telefonu, to pa zato, da policisti ne bi prišli v stik z morebitno okužbo.

Na vprašanje, zakaj ni poslal policistov na kraj dogodka, ko se je zaradi povoženja divjadi zgodila prometna nesreča, je povedal, da je s kontrolnimi vprašanji ugotovil, da promet poteka nemoteno, poškodovana pa je bila samo ograja, o čemer je obvestil cestno podjetje. Poudaril je, da veliko povoženj tudi drugi kolegi rešijo po telefonu. Prav tako je storil pri drugi prometni nesreči z materialno škodo: »Presodil sem, da je bil udeleženec v času nesreče trezen in da nima namena goljufati zavarovalnice,« je dejal in poudaril, da ima z delom na OKC največ izkušenj v Sloveniji in da je od aprila lani do odpovedi, ki velja od jeseni istega leta, vselej pošiljal patrulje, pomagal je tudi v svojem prostem času.
 

Dela po kmečki pameti

Neposredno nadrejenemu vodji OKC Koper Davidu Iskri, s katerim po njegovih besedah nista v »prijetnih odnosih« od leta 2011, je očital vrsto stvari: da naj bi ga šikaniral, mu baje večkrat rekel, naj odide z OKC, ker da tam ne more misliti s svojo glavo, pa tudi da je bil njegov cilj samo trošenje policistov. Pomiritveni sestanek med njima decembra predlani ni bil uspešen. »En mesec je bilo v redu, vse dokler ni Iskra dela vseh policistov ocenil z odlično, moje pa s prav dobro oceno.« Povedal je, da je lani za obseg dela dobil nezadostno oceno, kar po njegovem kaže na čisto šikaniranje.

Priča Sonja Lokar, podsekretarka sektorja za pritožbe zoper policijo pri notranjem ministrstvu, ki je bila na navedenem sestanku, je potrdila, da je tožnik trdil, da ni naredil nič narobe. Lahajnar tudi za direktorja koprske policijske uprave Igorja Ciperleta ni našel lepih besed, da ga bojda zanima samo statistika, da naj bi obremenjeval policiste, od tega pa da ni efekta, samo trošenje davkoplačevalskega denarja.



Iskra je pričal, da Lahajnar tudi pred epidemijo ni izvajal navodil, da ga je ustno in pisno opozarjal, on pa je to vzel kot napad nase. Lahajnar da mu je odvrnil, da bo delal po zdravi kmečki pameti tudi naprej in policistov ne bo pošiljal na »bagatele«.
O težavah, ki naj bi jih imel z Lahajnarjem, je pričal tudi njegov bivši nadrejeni, upokojeni vodja koprskega OKC Amadeo Žigon: »Pri raznih postopkih ni upošteval navodil, kako ravnati ob klicu na 113. Klicatelje je prepričeval, naj sami rešijo zadevo, potem pa so bile težave z zavarovalnico ali s sodišči, ki so od policije želeli podatke, mi pa jih nismo imeli.« Lahajnarju v bran pa je odločno stopil višji policist in predsednik policijskega sindikata OPS OKR Marko Jakac: »Lahajnar je bil deležen šikaniranja in mobinga, ker je nadrejene opozarjal na napake v policiji. Zavzemal se je za pravično delo, posledica tega so bili napadi.« Čeprav tako Iskra kot Ciperle ne vidita možnosti skupnega dela, saj Lahajnarju ne zaupata več, je slednji dejal: »Želim si nazaj na policijo, ker je to moje življenjsko poslanstvo.«