PRIMER BUREK, BREZDOMEC, JAVNI SHODI ...
Policisti o svojem delu: Med službo doživimo marsikaj
Zanikali so, da bi neupravičeno ali pretirano uporabljali svojo silo.
Odpri galerijo
Ob vse večji izpostavljenosti policistov v zadnjem času, ko nadzorujejo izvrševanje ukrepov v javnem prostoru in neprijavljene javne shode, so se mnogi vprašali, zakaj so v nekaterih primerih oblečeni v polno bojno opremo, opremljeni z orožjem. Konec leta so tudi prvič uporabili vodni stolp in na nasilne protestnike streljali z gumijastimi naboji, zato nekateri menijo, da policisti svojo moč izkoriščajo proti ljudstvu in izgubljajo na spoštovanju.
S policije so sporočili, da je resnica drugačna, so navedli v obširnejšem zapisu. »Varovanje življenja, zdravja in premoženja ljudi je poslanstvo policije, ki se ne spreminja. Tako je bilo pred epidemijo, tako je sedaj in bo tudi v prihodnje, pri čemer se policija ne postavlja na nikogaršnjo stran. Naše edino vodilo je izvajati zakonito, strokovno in profesionalno policijsko delo, s katerim zagotavljamo varnost ljudi.«
O domnevno pretirani uporabi policistov posebne policijske enote so zapisali, da »gre za pavšalne ocene. Pri varovanju množičnega zbiranja ljudi so postopki policistov vedno ustrezno prilagojeni in v skladu s pravili policijske stroke ter taktiko
delovanja policije. Vsi policijski ukrepi na neorganiziranih in nedovoljenih shodih so tako rezultat vsakokratne temeljite predhodne strokovne varnostne ocene, načrtovanja dela in izkušenj iz preteklih zbiranj. Tak pristop policiji omogoča, da se glede na okoliščine poteka shoda odziva organizirano in ukrepe izvaja v skladu z načelom sorazmernosti.«
Policisti so dolžni pri varovanju javnih zbiranj zagotoviti varnost svojih kolegov pri javnih zbiranjih. »Pretekle izkušnje nas učijo, da na še tako mirnih javnih zbiranjih lahko zelo hitro pride do nasilnih ravnanj posameznikov in skupin, ki so usmerjena tudi ali predvsem zoper policiste, zato policisti pri varovanju takih dogodkov, odvisno od varnostne ocene, uporabljajo tudi zaščitna sredstva in osebno varovalno opremo, s čimer se zmanjša možnost nastanka poškodb ob napadih nanje.«
Zavračajo tudi namigovanja o namernih poskusih ustrahovanja protestnikov in domnevnem izvajanju nasilja. »Policija pri vsaki nalogi vedno najprej uporabi najmilejše ukrepe, stopnjuje pa jih šele, če z milejšimi ukrepi naloge ni mogoče opraviti. Enako velja tudi za prisilna sredstva, ki so vsakič še dodatno preverjena. Glede na dosedanje aktivnosti so bila prisilna sredstva vedno uporabljena profesionalno, zakonito in strokovno ter v najmanjši možni meri.«
Poudarjajo, da v času epidemije njihov namen nikoli bi bilo kaznovanje ljudi, temveč preverjanje upoštevanja priporočil
strokovnjakov, zakonov in odlokov, ki opredeljujejo ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Za posamezne kršitve večinoma izrekajo opozorila, le v primerih izrazite malomarnosti oziroma naklepne ignorance pa globe.
Na spletnih omrežjih se nenehno pojavljajo vsebine o domnevno neupravičenem kaznovanju posameznikov. Kot primer navajajo na policiji primer brezdomca in osebe, ki je jedla burek. Pravijo, da gre za lažne ali zavajajoče vsebine. »Naj
pojasnimo, da vsak izpostavljen primer v policiji preverimo in preučimo, največkrat pa ugotovimo, da je kaznovanju posameznika botrovalo mnogo več okoliščin in dejstev, kot jih je znano javnosti.«
S policije so sporočili, da je resnica drugačna, so navedli v obširnejšem zapisu. »Varovanje življenja, zdravja in premoženja ljudi je poslanstvo policije, ki se ne spreminja. Tako je bilo pred epidemijo, tako je sedaj in bo tudi v prihodnje, pri čemer se policija ne postavlja na nikogaršnjo stran. Naše edino vodilo je izvajati zakonito, strokovno in profesionalno policijsko delo, s katerim zagotavljamo varnost ljudi.«
O domnevno pretirani uporabi policistov posebne policijske enote so zapisali, da »gre za pavšalne ocene. Pri varovanju množičnega zbiranja ljudi so postopki policistov vedno ustrezno prilagojeni in v skladu s pravili policijske stroke ter taktiko
delovanja policije. Vsi policijski ukrepi na neorganiziranih in nedovoljenih shodih so tako rezultat vsakokratne temeljite predhodne strokovne varnostne ocene, načrtovanja dela in izkušenj iz preteklih zbiranj. Tak pristop policiji omogoča, da se glede na okoliščine poteka shoda odziva organizirano in ukrepe izvaja v skladu z načelom sorazmernosti.«
Napadeni so lahko tudi policisti, ustrahovanja protestnikov zanikajo
Policisti so dolžni pri varovanju javnih zbiranj zagotoviti varnost svojih kolegov pri javnih zbiranjih. »Pretekle izkušnje nas učijo, da na še tako mirnih javnih zbiranjih lahko zelo hitro pride do nasilnih ravnanj posameznikov in skupin, ki so usmerjena tudi ali predvsem zoper policiste, zato policisti pri varovanju takih dogodkov, odvisno od varnostne ocene, uporabljajo tudi zaščitna sredstva in osebno varovalno opremo, s čimer se zmanjša možnost nastanka poškodb ob napadih nanje.«
Zavračajo tudi namigovanja o namernih poskusih ustrahovanja protestnikov in domnevnem izvajanju nasilja. »Policija pri vsaki nalogi vedno najprej uporabi najmilejše ukrepe, stopnjuje pa jih šele, če z milejšimi ukrepi naloge ni mogoče opraviti. Enako velja tudi za prisilna sredstva, ki so vsakič še dodatno preverjena. Glede na dosedanje aktivnosti so bila prisilna sredstva vedno uporabljena profesionalno, zakonito in strokovno ter v najmanjši možni meri.«
»Največkrat pa ugotovimo, da je kaznovanju posameznika botrovalo mnogo več okoliščin in dejstev, kot jih je znano javnosti«
Poudarjajo, da v času epidemije njihov namen nikoli bi bilo kaznovanje ljudi, temveč preverjanje upoštevanja priporočil
strokovnjakov, zakonov in odlokov, ki opredeljujejo ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Za posamezne kršitve večinoma izrekajo opozorila, le v primerih izrazite malomarnosti oziroma naklepne ignorance pa globe.
Na spletnih omrežjih se nenehno pojavljajo vsebine o domnevno neupravičenem kaznovanju posameznikov. Kot primer navajajo na policiji primer brezdomca in osebe, ki je jedla burek. Pravijo, da gre za lažne ali zavajajoče vsebine. »Naj
pojasnimo, da vsak izpostavljen primer v policiji preverimo in preučimo, največkrat pa ugotovimo, da je kaznovanju posameznika botrovalo mnogo več okoliščin in dejstev, kot jih je znano javnosti.«